Matija TOMŠIČ

Okoli leta 1800 je bil organist v Mokronogu, kjer je tudi zasebno poučeval. Od leta 1806 je bil z dovoljenjem gubernija nameščen kot učitelj v Vidmu pri Dobrepolju, leta 1808 pa je postal stalni učitelj. Tam sta se mu v zakonu z Marijo, roj. Šetina, rodila sinova Janez (1808–1883) in Bernard Tomšič, oba sta bila pesnika in učitelja. V Vidmu je poučeval do leta 1814, ko je šel za učitelja v Trebnje, kjer ga je gubernij potrdil z dekretom leta 1817, leta 1824 pa ga imenoval za vzornega učitelja.

Bil je tudi priložnostni pesnik. Zložil je za svoje čase popularno dolenjsko zdravico Prijat‘lji, dan‘s vesel‘ bodimo. Pridobil si je nekaj premoženja, med drugim je imel v Trebnjem gostilno, ki jo je podedoval sin Emanuel Tomšič, sicer pesnik in učitelj. Poleg Emanuela so se mu v drugem zakonu s Frančiško, roj. Novak, rodili še sin Franc Tomšič, gradbeni inženir, ter hčerki Matilda, por. Sebenikar, pesnica in narodna delavka na Notranjskem, in Franja, por. Maister (1834–1922), ki je bila mati slovenskega generala Rudolfa Maistra.

Matija Tomšič je bil začetnik pomembne dolenjske učiteljske družine, za učitelje je vzgojil kar tri sinove. Tomšičeva domačija na današnji Rimski cesti 19 v Trebnjem je vpisana v register nepremične kulturne dediščine.