Rodil se je v učiteljski družini očetu Matiji Tomšiču in materi Frančiški, roj. Novak. Učitelji so bili tudi brat Emanuel ter polbrata Janez in Bernard Tomšič. Med letoma 1855 in 1857 je v Ljubljani obiskoval nižjo realko. Višjo in tehnično visoko šolo je obiskoval v avstrijskem Gradcu, v Pragi in na Dunaju, kjer je opravil profesorski izpit iz mehanike, opisne geometrije in stavbarstva.
Med letoma 1865 in 1867 je bil najprej suplent na višji realki v Ljubljani, nato pa se je zaposlil pri državni železniški stavbni službi. Sodeloval je pri trasiranju železniške proge Zagreb – Karlovec, pri gradnji proge Karlovec – Reka in pri gradnji proge Divača – Pulj. V od letih 1878 do 1881 je na Hrvaškem, pri Krajiški upravni oblasti, sodeloval pri tehničnih pripravah za uravnavo galoviškega in rimskega kanala pri Petrovaradinu in zavarovanje savskih nasipov od Slavonskega broda do Zemuna, v letih od 1882 do 1885 pa je kot samostojen podjetnik gradil ceste in mostove v Srbiji, med njimi most čez Kolubaro pri Obrovcu ter v letih od 1885 do 1890 izvajal vodne gradnje in uravnave v Sremu ter utrditev bregov pri Zemunu.
Leta 1891 je postal mestni inženir pri zagrebški mestni občini. Med letoma 1890 in 1893 je izdelal in izvedel načrt za kanalizacijo Zagreba. Leta 1904 je postal mestni višji inženir, kot mestni tehnični svetnik se je leta 1914 upokojil.
Slovenski biografski leksikon: 4. Knj.: Táborská – Žvanut. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 126.