Vilko FRAHM

Rodil se je leta 1905 v Vrbovcu na Hrvaškem, kjer je odraščal in hodil v osnovno šolo. Pozneje je v Zagrebu obiskoval učiteljsko šolo, ki jo je končal leta 1926. Svojo učiteljsko pot je začel na Hodošu, na osnovni šoli, vmes pa učiteljeval tudi v Markovcih. Od 1934 do aprila 1941 je bil upravitelj osnovne šole v Prosenjakovcih, nato pa od leta 1942 do 1944 upravitelj osnovne šole v Satahovcih. Leta 1944 je bil mobiliziran v madžarsko vojsko. Po vojni se je vrnil na Hodoš, kjer je znova postal upravitelj šole in si tu ustvaril družino.
Od leta 1950 do 1956 je bil ravnatelj nižje gimnazije v Lendavi in hkrati ljudski poslanec v Skupščini LR Slovenije. Nato je Prekmurje zapustil in v Medvodah prevzel mesto upravitelja gasilske šole. Funkcijo je opravljal do leta 1963.
Mnogi njegovi učenci in dijaki na Goričkem in v Lendavi se spominjajo, da jim je znal prisluhniti in pokazati pravo pot v življenje. Eno izmed posebnih področij njegovega delovanja je bilo gasilstvo, za razvoj katerega je vse od leta 1928 porabil največ prostega časa. Vneto se je lotil gradnje gasilskih domov na Hodošu, v Prosenjakovcih in v Lendavi. Kot dolgoletni predsednik okrajne gasilske zveze v Murski Soboti je v prvih povojnih letih veliko pripomogel k temeljiti izobrazbi mladih gasilcev in tehničnemu napredku. V zgodovino slovenske gasilske organizacije se je zapisal kot zelo predan humanitarnemu poslanstvu gasilstva, saj je vedno znova razmišljal, kaj bi bilo treba še storiti za dobrobit organizacije ter lepše in varnejše življenje ljudi povsod tam, kjer ta organizacija deluje. Njegovi dosežki so še danes vidni v delu hodoškega gasilskega društva, gasilcev v Prekmurju na sploh in Gasilske zveze Slovenije. Še posebej cenjeno pa je njegovo pedagoško delo na področju izobraževanja gasilcev. Za svoje gasilsko delo je prejel številna priznanja. Umrl je marca 1985 v Medvodah, pokopan je na ljubljanskih Žalah.