Dr. Rozina Švent (rojena Marinič Tavzes) je leta 1971 maturirala na Bežigrajski gimnaziji. V mladosti je bila aktivna športnica. Ukvarjala se je z atletiko in sicer tekom na kratke proge. S študijem je nadaljevala na Filozofski fakulteti v Ljubljani (smer zgodovina in smer sociologija). Diplomirala je leta 1976. Naslov njene diplomske naloge je bil “Delo in Ljudska pravica, glasili CK KPS v letih 1941-1945”. Študij je nadaljevala ob delu in leta 1992 magistrirala na oddelku za zgodovino. Naslov magistrske naloge je bil “Publicistična dejavnost slovenske emigracije po drugi svetovni vojni”. Leta 2006 pa je na oddelku za zgodovino tudi doktorirala. Disertacija je imela naslov “Življenje Slovencev v begunskih taboriščih na avstrijskem Koroškem po drugi svetovni vojni: 1945-1950”. Živi v Gozdu Martuljku.
Po končanem študiju sociologije in zgodovine na Filozofski fakulteti je tri leta poučevala zgodovino na Šubičevi gimnaziji v Ljubljani. Leta 1982 se je zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici, v rokopisni zbirki. Ko se je leta 1982 zaposlila v Narodni in univerzitetni knjižnici je tam pridobila naziv bibliotekar in nekaj let za tem še naziv bibliotekar specialist Ukvarjala se je z obdelavo in zbiranjem tiska slovenske politične emigracije (SPE) oziroma tako imenovanim D-fondom. Od leta 1945 dalje, torej od ustanovitve, je NUK imel vsa pravna zagotovila, da lahko zbira tudi tisk slovenske politične emigracije in ostalo prepovedano gradivo. Po zakonu je NUK moral to gradivo bibliografsko obdelati, fond se je imenoval D fond, shranjen je bil v direktorjevi pisarni. Do leta 1991 so zanj veljali posebni pogoji dostopa. Fond je nastajal od leta 1945, uradno pa je bil ustanovljen leta 1978. Ob osamosvojitvi Slovenije, leta 1991, se je zbirka osamosvojila in preimenovala v Zbirko tiskov Slovencev izven RS. Dr. Rozina Švent je postala vodja te zbirke in delo opravljala vse do upokojitve leta 2009. Skušala je pridobiti čim več originalnega gradiva, zato je obiskala ZDA, Kanado, Argentino in navezala stike z izseljenci. Njeno področje delovanja je bilo tudi zamejstvo (Avstrija, Italija). Kot vodja zbirke in doktorica zgodovine je sodelovala na številnih strokovnih srečanjih doma in v tujini. Ob različnih jubilejih in drugih priložnostih je pripravila tudi številne razstave in spremljajoče kataloge. V 55 letih se je v skrivnem fondu v NUK-u nabralo 700 knjig in več kot 140 naslovov serijskih publikacij.
Dr. Rozina Švent je aktivno delovala v Slovenski izseljenski matici in pri Svetovnem slovenskem kongresu. Leta 2020 je bila izvoljena v izvršni odbor Slovenske izseljenske matice. Njena biografija v COBISS-u obsega več kot 183 enot. Ukvarjala se je s tematiko slovenskega zamejskega in emigrantskega tiska in pripravila bibliografska kazala. Omenimo samo naslednja dela: Slovenski tisk v zdomstvu po letu 1945 (1991), Bibliografsko kazalo Duhovnega življenja: 1933-1992 (1993), Bibliografsko kazalo Meddobja: 1954-1993 (1994), Slovenski begunci v Avstriji: 1945-1950 (2007). Uredila pa je tudi publikacije o Andreju Čebokliju (1999), Eriki Poglajen (2003), Jožetu Lovrenčiču (2010), Jožetu Mihevcu (2018).
Zapis je bil pripravljen v sodelovanju z dr. Rozino Švent.
Tiski slovenskih beguncev v taboriščih v Avstriji in Italiji. Dve domovini: razprave o izseljenstvu, 1992, št. 2/3, str. 67-101.
Bibliografsko kazalo Meddobja: I-XL: 1954-1993, 1994
Slovensko begunsko šolstvo po letu 1945. Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje. 1997, let. 30, str. 61-77.
Maj 1945 – nekateri so izbrali drugačno ‘svobodo’. Prispevki za novejšo zgodovino, 1997, let. 37, št. 2, str. 413-425.
Slovenske šolske knjige v begunskih taboriščih v Avstriji (1945-1948). Šolska kronika: zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 2004, let. 37, št. 2, str. 318-329.
Slovenski begunci v Avstriji: 1945-1950, 2007 (soavtorica)
“Trnova pot mojega mladega življenja” : spomini Mihaela Šventa. Zgodovina za vse: vse za zgodovino, 2018, let. 25, št. 1, str. 102-117.
Leta 2009 je prejela Trubarjevo priznanje, ki ga Narodna in univerzitetna knjižnica podeljuje za pomembne prispevke k ohranjanju nacionalne pisne kulturne dediščine.
Vogel, M. Pisano na kožo. Delo, 2008, št. 153, str. 25.
