Pet razredov osnovne šole in meščansko šolo je končal v Mežici, obrtno šolo pri Rudniku Mežica in Srednjo tehniško šolo v Ljubljani (1946–1949). Zaposlen je bil v Rudniku Mežica (1940–1943), po Srednji tehniški šoli v Rudniku Velenje (1949) in v Rudniku uglja – Breza v BiH kot tehnična pomoč iz Slovenije (1950). Po vrnitvi je bil zaposlen v Železarni Ravne do upokojitve (1951-1983), bil vmes dve leti pri Rudniku v Mežici in predavatelj na Metalurško industrijski šoli na Ravnah (1957-1958) in vodja novogradenj (1962). Pred upokojitvijo je sodeloval kot projektni inženir pri gradnji vojaškega objekta “Kapela”. Med drugo svetovno vojno je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko (1943-1945), v letalsko enoto, vendar je bil zaradi očetove internacije v Mauthausnu kazensko premeščen na rusko fronto (1944–1945) in po vrnitvi dva meseca zaprt v begunjskih zaporih. Pred drugo svetovno vojno je bil član telovadnega društva Sokol in nato vaditelj pri TVD Partizan v Mežici in po prihodu na Ravne predsednik TVD Partizan, Športne zveze Mežiške doline in zvezni sodnik pri Smučarskem klubu Fužinar. Več let je bil predstavnik Železarne v svetu Delavskega (Koroškega) muzeja na Ravnah, bil predsednik mešanega pevskega zbora Prežihov Voranc Ravne in član upravnega odbora Društva inženirjev in tehnikov Železarne Ravne. Ves čas ga je zanimala zgodovina in bil je velik ljubitelj in zbiralec naravne in kulturne dediščine. Hranil je mnogo dragocenih podatkov, listin, knjig, starin, starih čebelarskih in drugih predmetov in dokumentov. [Najstarejša knjiga je iz leta 1709 in dokument iz leta 1743.] Veliko pisnih virov je rešil pred uničenjem in marsikaj podaril ravenskemu muzeju. Kot predstavnik Železarne Ravne v muzejskem svetu je pomagal rešiti več tehničnih zadev, tudi ureditev lapidarija itd. Pomemben je njegov delež pri raziskovanju železarstva na Prevaljah in postavitvi pomnika železarstvu [v Spominskem parku na Prevaljah], ki ga je oblikoval iz tračnic, izdelanih v Železarni Prevalje. Njegova zasluga je obnovitev vhoda v Franciscov rov na Lešah. Gradivo o zgodovini Prevalj in Leš je posnel na video kaseto. Vsa leta je objavljal članke in fotografsko gradivo o zgodovini železarstva, rudarstva, čebelarstva in domoznanstva v Koroškem fužinarju. Drugo področje njegovega delovanja je čebelarstvo. Bil je član Čebelarskega društva Ravne in je član Čebelarskega društva Prevalje (od ….). Raziskoval je zgodovino čebelarstva v Mežiški dolini in Podjuni, zbiral dokumentarno gradivo, čebelarske pripomočke, zbral dragoceno zbirko panjskih končnic, predvsem s Koroške, in vse letnike glasila Slovenski čebelar (od 1897). Vodil je čebelarske krožke, predaval in na razstavah predstavljal zgodovino čebelarjenja. Bil je izprašan čebelarski preglednik in predsednik nadzornega odbora Čebelarskega društva Prevalje. Gradivo o čebelarski dejavnosti na Koroškem je posnel na video kaseto. Gornik je bil član Zgodovinskega društva in Društva exlibrisov Slovenije. Večino člankov je objavil v Koroškem fužinarju in Slovenskem čebelarju.
Plaketa II. in I. stopnje Antona Janše za zasluge v čebelarstvu; bronasta Prežihova plaketa za muzejsko dejavnost (1987); priznanje Čebelarskega društva Prevalje za zasluge pri razvoju čebelarstva na Prevaljah (2004).
- Delo, 2004, št. 273, str. 5.
- Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon občine Prevalje. Prevalje, 2005, str. 142-144.
- Osebni podatki.