Slavo ŠTINE

Osnovno šolo je obiskoval v Šmihelu in Novem mestu. V Novem mestu je pričel obiskovati tudi gimnazijo, a je zaradi revščine doma po prvem razredu gimnazije šolanje opustil.

Prvo svetovno vojno je preživel na bojiščih in v lazaretih. Po vojni je kot privatist obiskoval meščansko šolo v Mariboru in opravil poštni strokovni izpit. Med letoma 1924 in 1934 je služboval na pošti v Mariboru, od leta 1934 naprej pa na pošti v Novem mestu. Med drugo svetovno vojno je bil leta 1943 zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto upokojen. Postal je prvi slovenski upravnik partizanskih pošt. Po vojni je bil leta 1945 se je vrnil v službo in je kot ravnatelj novomeške pošte deloval do upokojitve.

V javnosti je bilo manj znano, da je Štine pisal pesmi, saj ni veliko objavljal. Največ je pisal za mladino. Pisati je začel leta 1921 v dijaškem literarnem krožku v Celju, ki je deloval okrog mladinskega pesnika Danila Gorinška. Večino svojih del, ki jih odlikujeta preprostost in jedrnatost, je ustvaril pred drugo svetovno vojno. Takrat je tudi največ objavljal, in sicer pretežno v mladinskih listih, Odmevih, Grudi in Totem listu, po vojni pa v Pavlihi, Dolenjskem listu in drugod. Zadnja leta je njegove pesmi objavljala tržaška mladinska revija Galeb, ki ji je do smrti ostal zvest sodelavec.

Z gledališčnikom Danilom Gorinškom, ki je kasneje postal priznan slovenski igralec ter pevec in je deloval v glavnem v Mariboru, sta bila vse življenje v pristnih prijateljskih stikih. Na njegovem pogrebu v Novem mestu mu je Gorinšek spregovoril v slovo, v Galebu pa napisal kratek nekrolog.

V Knjižnici Mirana Jarca Novo mesto se v rokopisni zbirki nahaja nekaj Štinetovega gradiva.