Marjan STRAJNAR

Odraščal je v vasi Dolnja Težka Voda kot šesti od osmih otrok Antona in Jožefe Strajnar. Osnovno šolo je obiskoval v bližnjih Stopičah in nato leta 1965  končal Ekonomsko šolo v Novem mestu. Po odsluženju vojaškega roka je bil tri leta zaposlen v tovarni Novoles v Straži, zatem pa se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1975. Po končanem študiju je bil od leta 1976 do konca leta 2008, ko se je upokojil, zaposlen v tovarni zdravil Krka v Novem mestu.

Vse življenje se posveča kulturnemu delovanju in zgodovini domačega kraja z okolico, kot tudi ljubiteljskemu študiju domačega okolja, filozofsko teoloških tem in socialno etičnih vprašanj. Od leta 1971 je bil član društva 2000, dve leti tudi njegov predsednik. Svoje prispevke o latinskoameriški teologiji osvoboditve, personalistični filozofiji in svetovnem etosu je objavljal v časniku 2000, reviji Krisis ter v zbornikih Personalizem in odmevi na Slovenskem (1998) in Svetovni etos: globalno in lokalno (2018).

Leta 2012 je v samozaložbi izdal obsežno domoznansko monografijo Dolnja Težka Voda v fotografiji in besedi, v kateri je zbral vse védenje o svojem rojstnem kraju, od kulturne in naravne dediščine do prebivalcev tega kraja pod Gorjanci: o rojaku, gledališkem igralcu Janezu Cesarju, o gradu Mehovo, keltskem grobišču na Verdunu pri Stopičah, srednjeveških freskah v cerkvi sv. Nikolaja nad Pangrč Grmom idr. Na področju raziskovanja domoznanske zgodovinske tematike je leta 2022 prav tako v samozaložbi izdal prvo knjigo načrtovane trilogije, Osvobodilna in bratomorna vojna 1941–1945 na ozemlju Mestne občine Novo mesto.

Pisal je tudi strokovna besedila za turistične informativne table o keltskem grobišču na Verdunu pri Stopičah in o Krajevni skupnosti Stopiče. Zasnoval in uredil je park Log ob potoku Težka voda, katerega vzdržuje in je leta 2012 zanj prejel občinsko priznanje za ohranjanje kulturne dediščine.