Ricerca avanzata
it
en hu it sl

Marjan STRAJNAR

Portret - Marjan STRAJNAR
Marjan Strajnar - foto Marko Feist, 2013

Galleria fotografica

Nato:
11. October 1946, Dolnja Težka Voda (občina Novo mesto)
Professioni e attività:
Luoghi di attività:
Comune:
Lessico:
Biografia

Odraščal je v vasi Dolnja Težka Voda kot šesti od osmih otrok Antona in Jožefe Strajnar. Osnovno šolo je obiskoval v bližnjih Stopičah in nato leta 1965  končal Ekonomsko šolo v Novem mestu. Po odsluženju vojaškega roka je bil tri leta zaposlen v tovarni Novoles v Straži, zatem pa se je vpisal na Ekonomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1975. Po končanem študiju je bil od leta 1976 do konca leta 2008, ko se je upokojil, zaposlen v tovarni zdravil Krka v Novem mestu.

Vse življenje se posveča kulturnemu delovanju in zgodovini domačega kraja z okolico, kot tudi ljubiteljskemu študiju domačega okolja, filozofsko teoloških tem in socialno etičnih vprašanj. Od leta 1971 je bil član društva 2000, dve leti tudi njegov predsednik. Svoje prispevke o latinskoameriški teologiji osvoboditve, personalistični filozofiji in svetovnem etosu je objavljal v časniku 2000, reviji Krisis ter v zbornikih Personalizem in odmevi na Slovenskem (1998) in Svetovni etos: globalno in lokalno (2018).

Leta 2012 je v samozaložbi izdal obsežno domoznansko monografijo Dolnja Težka Voda v fotografiji in besedi, v kateri je zbral vse védenje o svojem rojstnem kraju, od kulturne in naravne dediščine do prebivalcev tega kraja pod Gorjanci: o rojaku, gledališkem igralcu Janezu Cesarju, o gradu Mehovo, keltskem grobišču na Verdunu pri Stopičah, srednjeveških freskah v cerkvi sv. Nikolaja nad Pangrč Grmom idr. Na področju raziskovanja domoznanske zgodovinske tematike je leta 2022 prav tako v samozaložbi izdal prvo knjigo načrtovane trilogije, Osvobodilna in bratomorna vojna 1941–1945 na ozemlju Mestne občine Novo mesto.

Pisal je tudi strokovna besedila za turistične informativne table o keltskem grobišču na Verdunu pri Stopičah in o Krajevni skupnosti Stopiče. Zasnoval in uredil je park Log ob potoku Težka voda, katerega vzdržuje in je leta 2012 zanj prejel občinsko priznanje za ohranjanje kulturne dediščine.

Opere

Cerkev sv. Miklavža nad Pangrč Grmom, 2001
Dolnja Težka Voda v fotografiji in besedi: 1836–1955, 2012
Osvobodilna in bratomorna vojna 1941–1945 na ozemlju Mestne občine Novo mesto, Prva knjiga: Žrtve in spominska obeležja, 2022

Premi

Priznanje za ohranjanje kulturne dediščine (za ureditev parka ob Težki vodi), 2012

Fonti e letteratura

Strajnar, M. Dolnja Težka Voda v fotografiji in besedi: 1836–1955. Novo mesto: samozaložba, 2012, str. 696.
Strajnar, M. Osvobodilna in bratomorna vojna 1941–1945 na ozemlju Mestne občine Novo mesto, Prva knjiga: Žrtve in spominska obeležja. Dolnja Težka Voda: samozaložba, 2022, str. 445.
Vidmar, I. Zbrane žrtve vojnega nasilja: prvi del ambiciozne trilogije: s prvim delom trilogije Marjana Strajnarja Osvobodilna in bratomorna vojna 1941-1945 na ozemlju Mestne občine Novo mesto je novomeška občina dobila spisek žrtev medvojnega in povojnega nasilja. Dolenjski list, 9. februar 2023, leto 74, št. 6, str. 6.
Osebni podatki: Marjan Strajnar, november 2023.

Autore/autrice della voce: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Data del primo inserimento: 17. 11. 2023 | Ultima modifica: 30. 12. 2025
Darja Peperko Golob. Marjan STRAJNAR. (1946-). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 29. 4. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/it/oseba/marjan-strajnar/
Segnala un errore

Morda vas zanimajo tudi

Data di inserimento: 1. 2. 2024

Jurij GRAF

neznano kdaj–domnevno 1570
Kanonik in oskrbnik kolegiatne cerkve sv. Nikolaja v Novem mestu, novomeški prošt, arhidiakon Gorenjske in Dolenjske ter oster protireformator
Data di inserimento: 17. 4. 2018

Vinko TAVČAR

5. January 1914–10. October 1999
Znameniti cerkljanski fotograf Vinko Tavčar se je rodil v likovno in glasbeno nadarjeni družini, po domače Makatonovi. Mati je bila ljudska pevka, ...
Data di inserimento: 13. 3. 2019

Boštjan GLAVINIĆ

Senjsko-modruški škof, nadžupnik v Slovenskih Konjicah, dvorni tolmač za ruščino ter pisec poročila o potovanju, bivanju in razmerah v Rusiji 17. st.