Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

CESAR, Janez

Janez Cesar - Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto

Foto galerija

Rojen:
6. oktober 1896, Dolnja Teža Voda (obč. Novo mesto)
Umrl:
3. december 1965, Ljubljana
Variante imen:
Ivan
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Njegova mati je bila Ivana, roj. Staniša, z Dolnje Težke Vode, oče pa Janez Cesar, krojač iz Črmošnjic. Družina se je v začetku 20. stoletja preselila z Dolnje Težke Vode v Novo mesto, na Breg. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Novem mestu, kjer je leta 1915 maturiral.

Najprej je služboval kot železničarski uradnik, od leta 1914 pa je nastopal tudi kot amaterski igralec v Novem mestu, na Jesenicah in v Ljubljani. Leta 1922 se je zaposlil v Slovenskem narodnem gledališču Drama, kjer je ostal do upokojitve leta 1962. Kot poklicni igralec je leta 1921 prvič nastopil kot Debeli človek v Cankarjevi drami Pohujšanje v dolini šentflorjanski. V letih 1922-1925 se je učil pri ruskem režiserju in igralcu Borisu Putjati, ki je bil takrat član Narodnega gledališča v Ljubljani in mu je pomagal do prvega uspeha s tem, ko mu je zaupal vlogo Ferdiščenka v Idiotu. Pred tem je obiskoval Dramatično šolo Združenja gledaliških igralcev. Dolgo je nastopal predvsem v komičnih vlogah, sčasoma pa se je razvil v igralca močnih značajev. Med drugim je nastopil kot Krjavelj iz Jurčičevega Desetega brata, Kantor, Grozd, Kalander iz Cankarjevih del ter imel glavno vlogo v Shakespearovem Falstaffu in Držićevem Botru Andražu. Leta 1946 se je uveljavil kot gledališki vzgojitelj in predavatelj na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Prevedel in priredil je enaintrideset veseloiger in skupaj z Milanom Pugljem napisal skeča Pri šefu in Domišljija. Leta 1941 ga je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani imenovala za častnega režiserja. Poleg igranja na gledaliških odrih je igral še v rusko-jugoslovanskem filmu z naslovom V gorah Jugoslavije, veliko pa je delal tudi na radiu, v radijskih igrah.

Je prejemnik Prešernove nagrade. Po njem se imenuje tudi ulica v Novem mestu. Med ljudmi je do konca ostal zapisan kot ljudski igralec v najčistejšem pomenu besede. Filip Kalan ga je v delu Svet komedijantov šaljivo opisal: »Zajeten možak je to, postaven in trebušast, širokih pleč, težak za dober stot, rdečeličen podeželan še po štiridesetih letih gledališkega dela, na pragu šestdesetih let, krepko oblikovanega obraza, z velikimi, živimi očmi in tehtnim, malce srepim pogledom, dobrodušen in radoživ, prijatelj dobre jedi in pijače.« Njegova bogata zasebna knjižnica, ki šteje preko 7000 knjig, je dobila svoje stalno mesto v novomeški Knjižnici Mirana Jarca, kjer je od leta 1971 urejena spominska soba Janeza Cesarja z njegovo knjižnico, od leta 2018 v prenovljeni in posodobljeni podobi.

Prešernova nagrada, 1949

225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 347–348.
Enciklopedija Slovenije 2, Ce-Ed. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988 str. 49.
Kalan, F. Svet komedijantov. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1987.
Moravec, D., Predan, V. Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2001, str. 56–57.
Slovenski gledališki leksikon. Ljubljana: Mestno gledališče ljubljansko, 1972, str. 97–98.
Smolej, V. Slovenski dramski leksikon I, Ljubljana: Mestno gledališče, 1961–1962, str. 59.
Strajnar, M. Dolnja Težka Voda v fotografiji in besedi: 1836–1955. Novo mesto: samozal. M. Strajnar, 2012.

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 3. 10. 2023
Darja Peperko Golob. CESAR, Janez. (1896-1965). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 17. 7. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/cesar-janez/
Prijavi napako