KRALJ , Elvira

Elvira Kraljeva, rojena v Trebčah pri Trstu, je že zgodaj vzljubila gledališče. Ko so se z družino preselili v Štivan pri Trstu, se je priključila otroškemu odru in pri devetih letih začela nastopati. Po končani nemški ljudski šoli se je vpisala na višjo trgovsko šolo. Od leta 1916 je obiskovala tudi dramsko šolo, s katero so veliko nastopali. Po koncu prve svetovne vojne so fašisti začeli preganjati Slovence in narodnozavedna družina Kralj se je umaknila v Maribor. Tu je Elvira sodelovala v društvih Sokol, Jadran in Nanos ter se zaposlila kot državna uradnica na magistratu. Večere je preživljala v dramski šoli Hinka Nučiča, po zaslugi katerega se je leta 1919 pridružila zgodovinskemu dramskemu ansamblu mariborskega gledališča. Še istega leta je debitirala v vlogi Alenčice v Verigi in hitro postala prva dama mariborskega odra. Po enaindvajsetih letih in mnogih odigranih vlogah je leta 1941 zaradi druge svetovne vojne Maribor zapustila. Pretekli sta dve leti gostovanj in honorarnega dela, preden je postala članica ljubljanske Drame. Večkrat je dejala, da je Maribor vzljubila kot svoj drugi rojstni kraj, v Ljubljani pa ji je bilo med vojno težko. Soočala se je s slabo stanovanjsko situacijo, a večino svojega časa je tako ali tako preživela v Drami, kjer je delala vse do zakonske upokojitve leta 1952. Angažma so ji podaljšali še do leta 1961, pa tudi kasneje se igranju ni popolnoma odrekla.
V Maribor, kjer je dosegla svoj umetniško ustvarjalni vrh, se je kot gostja v predstavah Sreča v nesreči ali Naš dobrotnik Foma Fomič vrnila ob posebni priložnosti. Leta 1970 je mariborsko gledališče praznovalo petdeset let obstoja, istočasno je Elvira slavila petdesetletnico ustvarjalne poti.
Veljala je za znatiželjno, razgledano osebo. Poleg slovenščine je govorila nemško, italijansko, pasivno pa še angleško in francosko. Verjela je v moč gledališke besede in živela za odrske deske.
Udeleževala se je različnih igralskih tečajev ter bila zagovornica natančnega študiranja vlog. Oblikovala je zelo različne vloge, okoli 370 se jih je nabralo, največji aplavz pa je požela za vlogo Lojzke v Cankarjevih Hlapcih.
Elvira Kraljeva ni bila samo gledališka igralka, igrala je tudi v filmih in na televiziji. Bila je del igralske zasedbe v prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji, ena izmed njenih najbolj prepoznavnih filmskih vlog pa je gotovo vloga tete Ane v filmu Vesna iz leta 1953. Sodelovala je tudi z Radiem Slovenija in RAI Trst. Nastopila je v radijskih igrah Hiša pod žgočim soncem, Svetilnik, Večno breme, Zlati piskrček, Povest o dobrih ljudeh, Samorastniki in mnogih drugih.
Gledališče ji je pomenilo življenje, občinstvo vseh starosti pa ji je njeno predanost poplačalo z izjemno priljubljenostjo.
Umrla je v Ljubljani, stara oseminsedemdeset let.