Advanced Search
en
en hu it sl
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

KRALJ , Elvira

Kralj, Elvira, portret
Foto: Fajfar, B. (vir: dLib.si)

Photo Gallery

Birth Date:
16. August 1900, Trebče pri Trstu, Italija
Death Date:
6. September 1978, Ljubljana
Alternative names:
Kraljeva, Elvira; Kralj, Elvira Terezija
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:
Biography

Elvira Kraljeva, rojena v Trebčah pri Trstu, je že zgodaj vzljubila gledališče. Ko so se z družino preselili v Štivan pri Trstu, se je priključila otroškemu odru in pri devetih letih začela nastopati. Po končani nemški ljudski šoli se je vpisala na višjo trgovsko šolo. Od leta 1916 je obiskovala tudi dramsko šolo, s katero so veliko nastopali. Po koncu prve svetovne vojne so fašisti začeli preganjati Slovence in narodnozavedna družina Kralj se je umaknila v Maribor. Tu je Elvira sodelovala v društvih Sokol, Jadran in Nanos ter se zaposlila kot državna uradnica na magistratu. Večere je preživljala v dramski šoli Hinka Nučiča, po zaslugi katerega se je leta 1919 pridružila zgodovinskemu dramskemu ansamblu mariborskega gledališča. Še istega leta je debitirala v vlogi Alenčice v Verigi in hitro postala prva dama mariborskega odra. Po enaindvajsetih letih in mnogih odigranih vlogah je leta 1941 zaradi druge svetovne vojne Maribor zapustila. Pretekli sta dve leti gostovanj in honorarnega dela, preden je postala članica ljubljanske Drame. Večkrat je dejala, da je Maribor vzljubila kot svoj drugi rojstni kraj, v Ljubljani pa ji je bilo med vojno težko. Soočala se je s slabo stanovanjsko situacijo, a večino svojega časa je tako ali tako preživela v Drami, kjer je delala vse do zakonske upokojitve leta 1952. Angažma so ji podaljšali še do leta 1961, pa tudi kasneje se igranju ni popolnoma odrekla.
V Maribor, kjer je dosegla svoj umetniško ustvarjalni vrh, se je kot gostja v predstavah Sreča v nesreči ali Naš dobrotnik Foma Fomič vrnila ob posebni priložnosti. Leta 1970 je mariborsko gledališče praznovalo petdeset let obstoja, istočasno je Elvira slavila petdesetletnico ustvarjalne poti.
Veljala je za znatiželjno, razgledano osebo. Poleg slovenščine je govorila nemško, italijansko, pasivno pa še angleško in francosko. Verjela je v moč gledališke besede in živela za odrske deske.
Udeleževala se je različnih igralskih tečajev ter bila zagovornica natančnega študiranja vlog. Oblikovala je zelo različne vloge, okoli 370 se jih je nabralo, največji aplavz pa je požela za vlogo Lojzke v Cankarjevih Hlapcih.
Elvira Kraljeva ni bila samo gledališka igralka, igrala je tudi v filmih in na televiziji. Bila je del igralske zasedbe v prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji, ena izmed njenih najbolj prepoznavnih filmskih vlog pa je gotovo vloga tete Ane v filmu Vesna iz leta 1953. Sodelovala je tudi z Radiem Slovenija in RAI Trst. Nastopila je v radijskih igrah Hiša pod žgočim soncem, Svetilnik, Večno breme, Zlati piskrček, Povest o dobrih ljudeh, Samorastniki in mnogih drugih.
Gledališče ji je pomenilo življenje, občinstvo vseh starosti pa ji je njeno predanost poplačalo z izjemno priljubljenostjo.
Umrla je v Ljubljani, stara oseminsedemdeset let.

Works

Najpomembnejša dela

Gledališče
Sreča v nesreči, 1970
Kralj na Betajnovi, 1961, 1952, 1947, 1942, 1931
Prosti dan, 1959
Za narodov blagor, 1958, 1949, 1945, 1932
Tri sestre, 1956
Pohujšanje v dolini šentflorjanski, 1956, 1950, 1936, 1929
Lepa Vida, 1944
Hamlet, 1934
Celjski grofje, 1932
Hlapci, 1922, 1934

Film
Povest o dobrih ljudeh, 1975
Ne čakaj na maj, 1957
Vesna, 1953
Jara gospoda, 1953
Na svoji zemlji, 1948

Televizija
Kaplan Martin Čedermac, 1968
Dogodek v mestu Gogi, 1966
Balada o taščici, 1965
Večno breme, 1964

Awards

Za svoje delo je leta 1975 prejela Venec s srebrnimi žarki za predanost delu med vojno, ko je ustvarjala nove like za ljudstvo. Leta 1969 je dobila Prešernovo nagrado za življenjsko delo v gledališki umetnosti. In ko so leta 1970 prvič podelili najvišje slovensko gledališko priznanje, Borštnikov prstan, je bila prejemnica prav Elvira Kraljeva.

Sources and Literature
  • Moravec, D. in Predan, V. Elvira Kraljeva. V: Sto slovenskih dramskih umetnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 2001, str. 70-71.
  • Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: od A do L, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 549.
  • Premk Grum, T. Elvira Terezija Kralj (1900-1978): igralka, prva dobitnica Borštnikovega prstana. V: Pozabljena polovica: portreti žensk 19. in 20. stoletja na Slovenskem. Ljubljana: Tuma, 2007, str. 364-368.
  • Kralj, E. Kaj pripravljate?. Večer, 7. november 1973, letn. 29, št. 259, str. 7.
  • Mevlja, D. Pol stoletja dramske umetnosti E. Kraljeve. Večer, 24. april 1970, letn. 26, št. 96, str. 10.
  • Švajncer, M. Te dni: Generalica Elvira Kraljeva. Večer, 26. marec, letn. 26, št. 71, str.9.
  • Švajncer, M. Dar ji je bil položen v zibelko. Večer, 28. marec 1970, letn. 26, ŠT-. 73, str. 9.
  • Lisac, L. Kralj, Elvira. V: Slovenska biografija (spletno mesto). Ljubljana: SAZU, ZRC SAZU, 2013-. Pridobljeno 25. 5. 2017 s spletne strani: http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1015820/
  • Elvira Kralj. V: Sigledal.org: portal slovenskega gledališča (spletno mesto). Ljubljana: Novi ZATO, 2010-. Pridobljeno 24. 5. 2017 s spletne strani: http://sigledal.org/geslo/Elvira_Kralj
Password Author: Daša Zobec, Mariborska knjižnica
Date of First Entry: 17. 7. 2017 | Latest Modification: 27. 8. 2024
Daša Zobec. KRALJ , Elvira. (1900-1978). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 12. 11. 2025) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/kralj-kraljeva-elvira-elvira-terezija/
Report a Bug

Morda vas zanimajo tudi

Date of Entry: 22. 11. 2018

ISSERLEIN, Israel

1390–1460
Mariborski rabin in srednjeveški judovski učenjak evropskega formata.
Date of Entry: 7. 3. 2019

LAMBRECHT, Franc Saleški

27. January 1809–15. April 1878
Rodil se je v družini očeta Benedikta Vincenca, uglednega trškega krznarja in matere Tereze, rojene Vukovšek. Imel je še brata Jožefa in Miho ter s...
Date of Entry: 9. 4. 2014

DEMŠAR, Barbara

18. August 1969
Leta 2002 je prejela Groharjevo štipendijo, ki jo od leta 1980 podeljujeta Združenje umetnikov Škofja Loka in Občina Škofja Loka.