Girolamo VIDA

Girolamo Vida, imenovan “Justinopolitano”, je neoplatonističen filozof in literat, ki ga ne smemo zamenjevati z istoimenskim pisateljem in škofom iz Cremone. Vida je avtor pastoralne drame v petih dejanjih, “Filliria”, napisane pretežno v enajstercih. Izšla je v Padovi in je bila posvečena članom Vincencijeve akademije (Accademia Olimpica). Pastoralna drama mu je odprla vrata Akademije, katere član. Drama je doživela krstno uprizoritev v Kopru, kasneje tudi v Padovi in Benetkah. Pri ustvarjanju tega dela je imel velik vpliv na avtorja Torquata Tassa, znanega italijanskega pesnika in dramatika. V Filliriji posnema Torquatovo delo “Aminte”. Drugo pastoralno dramo “Il Sileno” (Silen) je izšlo v Vicenzi leta 1589. Gre za delo, v katerem si avtor predstavlja, da bog Merkur pripoveduje Silenu o številnih metamorfozah v živa in neživa bitja, ki jih je doživel, in sklepa, da je bila preobrazba, ki ga je najbolj osrečila, zaljubljenost. Delo vsebuje tudi alegorično razlago Ottonella de’ Bellija, pripadnika koprskega plemstva in nerazdružljivega Vidovega prijatelja ter vodilne osebnosti Akademije.

Po smrti avtorja leta 1621 je bilo v Benetkah objavljeno delo “De’ cento dubbi” (O stoterih vprašanjih ljubezni), posvečeno gospodu Antonu Vidalu. Avtor v knjigi piše o pogovorih in razpravah o ljubezenskih temah, ki so potekali med člani koprske Akademije (Accademia dei Disiosi) in katere član je bil tudi sam. Leta 1554 se je Akademija preimenovala v Accademia Palladiana (Akademija Paladijcev) in vanjo sta med drugimi vstopila Santorio, ki je bil nekaj časa tudi njen vodja, in Girolamo Vida.