Izšel je iz znane novomeške tiskarske družine. Rojen je bil štiri dni po smrti očeta Henrika Tandlerja, tiskarja in knjigarnarja v Novem mestu. Za očetom je obrt do polnoletnosti brata Konstantina vodila mati Marija Tandler.
V Zagrebu se je izučil za špecerijskega trgovca. Leta 1865 je prevzel tiskarsko in knjigotrško dejavnost od brata Konstantina Tandlerja, ko se je le-ta preselil v avstrijski Gradec. Zaradi težav z očmi je tiskarno kmalu opustil in jo leta 1873 prodal Vincencu Bobnu. Ukvarjal se je le še s knjigotrštvom in papirništvom in bil pri tem precej uspešen, saj je imel kupce tudi na Hrvaškem.
Kakor brat Konstantin je tudi on nadaljeval z izposojanjem knjig v svoji prodajalni, pri čemer je vključeval zlasti tiste bralce, ki v Novem mestu niso bili člani Narodne čitalnice. Leta 1876 je dobil dovoljenje za trgovino s knjigami in muzikalijami. V hiši pri Tandlerju, kjer je imel dejavnost (danes Glavni trg 26), je bil samo najemnik. Njena lastnica je bila najprej žena brata Konstantina, Anatolija Tandler, ki pa jo je leta 1865 prodala trgovcu Valentinu Oblaku. Leta 1907 je Friderik prodal tudi knjigarno in papirnico tedanjemu uredniku Dolenjskih novic Urbanu Horvatu in se preselil na kupljeno posestvo v Šmihel pri Novem mestu. Z njegovo smrtjo je ugasnila družina tiskarjev in knjigarnarjev, ki so v Novem mestu delovali skoraj devetdeset let.
Jakopec, M. Časnikarstvo na Dolenjskem 1848–1941. Novo mesto: Dolenjska založba in Dolenjski list, 1994, str. 32–34.
Matijevič, M. Novomeške hiše in ljudje: s poudarkom na obdobju od srede 18. do srede 19. stoletja. Ljubljana: Zgodovinski arhiv, 2007, str. 157, 204–205.
Slovenski biografski leksikon: 4. Knj.: Táborská – Žvanut. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980–1991, str. 6.
Tončič, L. Tiskarstvo na Dolenjskem. Novo mesto: Tiskarna Novo mesto in Dolenjski muzej, 1989, str. 34–41.