Henrik TANDLER

Bil je sin Ignaca Tandlerja, magistratnega svetnika iz Celja, in Ane Marije, roj. Kastelic. Leta 1819 se je v Celju poročil z Marijo Wirth. V Novo mesto je prišel leta 1818 ali 1819. Znano je le, da je v času poroke že delal v Novem mestu kot okrožni tiskar. Leta 1819 je izšlo izvestje normalke (Classification der Normalschüler an der Kaiserl. königl. Hauptschule zu Neustadtl nach geendigten Sommercurse in Jahre 1819, gedruck bey Heinrich Tandler), njegov prvi znani tisk.

Hišo v zgornjem delu mestnega trga (danes Glavni trg 30) v Novem mestu, na kateri je plošča v spomin na Tandlerjevo tiskarno, je na dražbi kupil leta 1825. Tega leta je Tandler postal četrtni mojster druge mestne četrti, na katere so istega leta razdelili mesto in s tem organizirali požarno varnost.

Tiskal je razne tiskovine za urade, ustanove in zasebnike (spričevala, obrazce, pobotnice, okrožnice, poročila, pravila, osmrtnice, obvestila idr.), njegov najpomembnejši tisk pa so bila šolska izvestja. Na nekaterih tiskovinah se Tandlerjeva tiskarna imenuje tudi Kreiseamtbuchdruckerei ali Kreiseamtdruckerei, torej okrožna tiskarna. Leta 1831 je ob obnovitvi kolegiatnega kapitlja, ki so ga Francozi odpravili leta 1810, na poseben list z vzporednim nemškim prevodom natisnil pesem novomeškega učenca Jakoba Zupana Lik Noviga mesta o voskersji zbora svoje fare, ki velja za prvi slovenski tekst, natisnjen v Novem mestu. Ker tiskarna ni bila dovolj donosna, se je poleg tiskarstva ukvarjal še s knjigotrštvom. V knjigarni (danes Glavni trg 26) je prodajal knjige, učbenike, papir in druge šolske potrebščine.

Med pokrajinskimi središči je bilo Novo mesto takoj za Ljubljano prvo, ki je na tedanjem Kranjskem dobilo tiskarno. S svojo dejavnostjo je Tandler nedvomno pospešil kulturni razvoj Novega mesta, kjer je veljal za uglednega meščana in dobrotnika. Leta 1836 je nenadoma umrl kot ena prvih žrtev kolere, ki je v tistem času razsajala v Novem mestu. Do polnoletnosti sina Konstanina Tandlerja je za njim obrt vodila vdova Marija, ki je postala lastnica hiše, v kateri je bila tiskarna, z obvezo, da petim mladoletnim otrokom, zadnji se je rodil štiri dni po njegovi smrti, zagotovi očetov dedni delež.