V Šentrupertu, kjer se je leta 1879 oženil, je imel delavnico. V letih 1881 in 1882 je bil v Šentrupertu njegov pomočnik kasneje priznani slovenski kipar Alojz Gangl iz Metlike, začetnik prenove kiparstva na Slovenskem in nestor prve generacije slovenskega zgodnjemodernega kiparskega snovanja.
Poglajen je deloval po cerkvah na Dolenjskem. Leta 1880 je izdelal dva stranska oltarja za cerkev v Dednem Dolu pri Višnji Gori, leta 1882 oltar za cerkev Sv. Martina pri Sevnici, leta 1886 veliki oltar za sevniško podružnično cerkev sv. Benedikta, leta 1879 tabernakelj za cerkev v Šmarjeti, dva kipa za podružnično cerkev sv. Lenarta pri Brežicah, okvire za križev pot v Šmarjeti in Višnji Gori, v cerkvi v Škocjanu na Dolenjskem pa klopi, spovednice in božji grob v kapelici, ki ga je poslikal slikar Šubic.
Iz Šentruperta se je Poglajen leta 1887 preselil v Trebnje, kjer je čez tri leta umrl.
Bohinjec, P. Zgodbe fare Škocijan pri Dobrovah. Škocijan: Samozaložba, 1911, str. 30.
Slovenski biografski leksikon: 2. Knj.: Maas – Qualle. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1933–1952, str. 414.