R. 8. jun. 1859 v Metliki, u. 2. okt. 1935 v Pragi. Rezbarstva se je učil pri Jerneju Jerebu v Metliki in Karlu Poglajenu v Šentrupertu. Nato je delal v Gradcu pri J. Gschielu (l. 1884) in obiskoval večerno obrtno šolo. V l. 1885-1887 je študiral na dunajski akademiji s podporo deželnega zbora in F. Šukljeta, nato je še eno leto obiskoval specialko pri K. Zumbusu. L. 1892 je zbolel, zdravil se je v Ljubljani. Od l. 1894-1905 je s prekinitvami zaradi bolezni poučeval kiparstvo na umetnoobrtni šoli v Ljubljani, v l. 1910-1911 pa na obrtni šoli v Splitu. Med 1. svetovno vojno je bival na Dunaju, od l. 1917 dalje v Pragi. Izdelal je prvi slovenski nacionalni javni spomenik Spomenik Valentina Vodnika in kasneje Spomenik Janeza Vajkarda Valvasorja, ki sta v Ljubljani. Izdeloval je tudi arhitekturno plastiko: kipa Veseloigra in Žaloigra ter skupino Genij, Opera in Drama za novo Deželno gledališče, sedaj Opero, v Ljubljani. Njegova preostala kiparska zapuščina obsega tudi alegorije, žanrske figure, nagrobno in sakralno plastiko in kvalitetne portrete. Večji zbirki njegovih del sta v Narodni galeriji v Ljubljani in Belokranjskem muzeju v Metliki.
- Dolenjski razgledi 17. okt. 1985, str. 67 – s sliko.
- ELU II, str. 351.
- ES 3, str. 180.
- Kronika mesta Metlike I 1999, str. 258 – s sliko.
- Kronika slovenskih mest II 1935, str. 323 – slika.