Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Florijan VIRK

Portret - Florijan VIRK
Florjan Virk - Nekdanja Virkova gostilna v Bršljinu pri Novem mestu (Vir: Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto)

Foto galerija

Rojen:
4. maj 1820, Dob (obč. Domžale)
Umrl:
16. junij 1890, Bršljin (Novo mesto)
Variante imen:
Florjan Virk
Poklici in dejavnosti:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Florijan Virk, doma iz mengeškega okraja, je imel v šestdesetih letih 19. stoletja na hrvaški Reki gostilno, imenovano Pri štirih vratih (hrv. Kot četverih vratah, it. Alle quattro porte). Takrat je pri njem stanoval tudi njegov mengeški rojak pisatelj Janez Trdina, ki je bil profesor na tamkajšnji gimnaziji. Januarja 1867 je Virk na prisilni dražbi Alojza Kotarja kupil pritlično hišo s hišno številko štiri v Bršljinu pri Novem mestu, kjer je jeseni istega leta odprl gostilno. Že oktobra se je pri njem naselil tudi pisatelj Trdina, ki je bil zaradi spora s šolskimi oblastmi na reški gimnaziji predčasno upokojen. Trdinova selitev z Virkom na Dolenjsko je z vidika dolenjske literarne preteklosti zelo pomembna. Pomenila je nastanek Trdinovih znamenitih bajk in povesti iz dolenjskega življenja, s katerimi si je pisatelj pridobil sloves najboljšega slovenskega stilista svoje dobe.

Čeprav je iz Trdinovih dnevniških zapiskov razvidno, da sta si bila z gospodarjem Virkom precej nenaklonjena, Trdina ga je namreč označil za velikega pijanca, ki se je rad norčeval iz ljudi, je pri njem bival štiri leta, preden se je preselil v bližnje Novo mesto. Prav zaradi Trdine pa so Virkovo gostilno pogosto obiskovali narodno zavedni novomeški dijaki, med njimi tudi kasnejši ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je ta srečanja popisal v svojih spominih.

Starejši Novomeščani, ki so se Virka še spominjali, so ga opisali kot suhega in visokega človeka, ki je bil vedno »nobel« oblečen. Zaradi nenavadnega pokrivala so mu nadeli vzdevek Cilinder, kar pa mu menda ni bilo preveč všeč, gostilno pa imenovali Cilindova krčma oziroma Pri Cilinerbirtu. Po pripovedovanju so se ljudje radi zbirali v njej, posebno ob nedeljah in semanjih dneh, ker je bila postrežba dobra in poceni.

Nekje v začetku osemdesetih let 19. stoletja je Virk krčmo opustil, verjetno zaradi bolezni. Zanj je skrbela žena Ana, rojena Pirc, katero je spoznal in se z njo poročil na Reki. Doma je bila iz Zaloga pri Straži na Dolenjskem, kjer se je rodila leta 1822. Po Virkovi smrti je leta 1891 postala lastnica hiše v Bršljinu. Kmalu jo je prodala graščakinji Amaliji Langer, katere graščina je bila v neposredni bližini. V hiši si je Ana izborila dosmrtno stanovanje, preživljala pa se je z veliko njivo. Po drugi svetovni vojni je bila hiša nacionalizirana in nekaj časa zatem porušena zaradi gradnje vojaških objektov na tem območju.

Podatke o Virku, njegovi krčmi in podroben opis le-te skupaj s Trdinovo sobo v njej, je zbral literarni zgodovinar Karel Bačer, ki je raziskoval življenje pisatelja Janeza Trdine na Dolenjskem in njegova bivališča v Novem mestu.

Viri in literatura

Bačer, K. Cilindova Krčma v Bršljinu in pisatelj Trdina. V: Iz dolenjske preteklosti: ob stoletnici rojstva Karla Bačerja, 2017, str. 28–31.
Hribar, I. Moji spomini: I. Ljubljana: Slovenska matica, 1983, str. 29–51.
Ložar, S. Stare gostilne in gostilničarji v novomeški občini. Novo mesto: Dolenjska založba, 1991, str. 121.
Trdina, J.: Zbrano delo: Knj. I. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1946, str. 255.

Avtor/-ica gesla: Mateja Kambič, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Mateja Kambič. Florijan VIRK. (1820-1890). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 3. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/florijan-virk/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 8. 2. 2015

Alojz SEDEJ

24. julij 1892–6. marec 1960
Oče Ferdinand je bil carinski uradnik, mati Marija Berlot pa gospodinja. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Gorici, kjer je leta 1912 tudi ma...
Datum vnosa: 14. 9. 2018

Ignac KAMENIK

1. oktober 1926–17. julij 2002
Slovenist, dramaturg in bibliotekar. Direktor Mariborske knjižnice, ki je ustvaril knjižnico s sodobno organizirano knjižnično mrežo.
Datum vnosa: 7. 7. 2015

Josip KOSTANJEVEC

19. februar 1864–20. maj 1934
Po končani osnovni šoli v Vipavi je šolanje nadaljeval na gimnaziji v Gorici in nato na učiteljišču v Kopru. Kot učitelj je poučeval v raznih kraji...