Florijan VIRK

Florijan Virk, doma iz mengeškega okraja, je imel v šestdesetih letih 19. stoletja na hrvaški Reki gostilno, imenovano Pri štirih vratih (hrv. Kot četverih vratah, it. Alle quattro porte). Takrat je pri njem stanoval tudi njegov mengeški rojak pisatelj Janez Trdina, ki je bil profesor na tamkajšnji gimnaziji. Januarja 1867 je Virk na prisilni dražbi Alojza Kotarja kupil pritlično hišo s hišno številko štiri v Bršljinu pri Novem mestu, kjer je jeseni istega leta odprl gostilno. Že oktobra se je pri njem naselil tudi pisatelj Trdina, ki je bil zaradi spora s šolskimi oblastmi na reški gimnaziji predčasno upokojen. Trdinova selitev z Virkom na Dolenjsko je z vidika dolenjske literarne preteklosti zelo pomembna. Pomenila je nastanek Trdinovih znamenitih bajk in povesti iz dolenjskega življenja, s katerimi si je pisatelj pridobil sloves najboljšega slovenskega stilista svoje dobe.

Čeprav je iz Trdinovih dnevniških zapiskov razvidno, da sta si bila z gospodarjem Virkom precej nenaklonjena, Trdina ga je namreč označil za velikega pijanca, ki se je rad norčeval iz ljudi, je pri njem bival štiri leta, preden se je preselil v bližnje Novo mesto. Prav zaradi Trdine pa so Virkovo gostilno pogosto obiskovali narodno zavedni novomeški dijaki, med njimi tudi kasnejši ljubljanski župan Ivan Hribar, ki je ta srečanja popisal v svojih spominih.

Starejši Novomeščani, ki so se Virka še spominjali, so ga opisali kot suhega in visokega človeka, ki je bil vedno »nobel« oblečen. Zaradi nenavadnega pokrivala so mu nadeli vzdevek Cilinder, kar pa mu menda ni bilo preveč všeč, gostilno pa imenovali Cilindova krčma oziroma Pri Cilinerbirtu. Po pripovedovanju so se ljudje radi zbirali v njej, posebno ob nedeljah in semanjih dneh, ker je bila postrežba dobra in poceni.

Nekje v začetku osemdesetih let 19. stoletja je Virk krčmo opustil, verjetno zaradi bolezni. Zanj je skrbela žena Ana, rojena Pirc, katero je spoznal in se z njo poročil na Reki. Doma je bila iz Zaloga pri Straži na Dolenjskem, kjer se je rodila leta 1822. Po Virkovi smrti je leta 1891 postala lastnica hiše v Bršljinu. Kmalu jo je prodala graščakinji Amaliji Langer, katere graščina je bila v neposredni bližini. V hiši si je Ana izborila dosmrtno stanovanje, preživljala pa se je z veliko njivo. Po drugi svetovni vojni je bila hiša nacionalizirana in nekaj časa zatem porušena zaradi gradnje vojaških objektov na tem območju.

Podatke o Virku, njegovi krčmi in podroben opis le-te skupaj s Trdinovo sobo v njej, je zbral literarni zgodovinar Karel Bačer, ki je raziskoval življenje pisatelja Janeza Trdine na Dolenjskem in njegova bivališča v Novem mestu.