Ladislav KIAUTA

Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je opravil v Kranju, maturiral na 1. državni realni gimnaziji v Ljubljani leta 1932. V tem letu je bil že vključen v levo usmerjene kroge, prijateljeval z družino Kardelj. Sodeloval je pri ureditvi ilegalne tiskarne, kjer so tiskali revije Komunistične partije. Zaradi te dejavnosti je bil tudi prvič obsojen na zaporno kazen. V predvojnem obdobju je objavljal pesmi, bil pisec člankov, dopisnik, urednik, izdajatelj različnih časopisov in revij. Bil je soustanovitelj Umetniškega kluba, ki je prirejal literarne večere po različnih slovenskih mestih.

Z začetkom okupacije se je v Ljubljani pridružil organizaciji OF, konec leta 1942 je bil aretiran in zaprt s strani okupacijskih sil. Sredi leta 1943 je prebegnil na Dolenjsko med partizane, kjer se je pridružil kulturni skupini. Na začetku leta 1944 je postal načelnik propagandnega oddelka Bračičeve brigade. Kasneje postane vodja celotne propagande 14. divizije, urejal je glasili Glas svobode in Slovenski poročevalec ter bil vojni dopisnik iz Dolenjske, Štajerske in Beograda. Po vojni je nadaljeval z urednikovanjem in novinarstvom. Z nekaterimi svojimi duhovitimi in kritičnimi zapiski in izjavami se je zameril takratnemu režimu. V času informbiroja je bil tako (med prvimi) interniran na Goli otok. Po vrnitvi je še nekaj časa poskušal z novinarstvom. Delal je na Radiu Koper, bil pisec strokovnih člankov za Delo in varnost, Priroda, človek in zdravje itd. Še vedno pa ga je spremljala senca internacije, zato je prestopil med samostojne pisatelje. Kot član zgodovinskega društva za Slovenijo je pisal o medvojnih partizanskih dogodkih.