Galleria fotografica
Po očetovi smrti 1947 je delal v Tovarni papirja in z materjo skrbel za brate in sestre. 1951 se je zaposlil v slovenjgraški bolnišnici in se po petintridesetih letih dela invalidsko upokojil. Pod mentorstvom Karla Pečka je leta 1958 prvič samostojno razstavljal v Ljubljani. Leta 1964 je postal član društva likovnih umetnikov in je prvič razstavljal v tujini na Dunaju. Nagrado Prešernovega sklada je prejel 1970, Bernekerjevo nagrado pa leta 1988. Za lutkovno igro Mrtvec pride po ljubico je 1986 naredil likovno zasnovo, 1989 pa scenske predloge za dramo Sings za Sheakespeare Theatre v Londonu. 1990 je nastopil v predstavi Brigade lepote in igral samega sebe. Od leta 1958 je več kot stokrat samostojno razstavljal doma in v tujini ter sodeloval na številnih skupinskih razstavah. Leta 1983 je razstavljal v New Yorku, 1997 je sodeloval na Evropskem mesecu kulture v Ljubljani, 1998 pa je imel retrospektivno razstavo v Galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu.
Samostojne razstave:
- Ljubljana (1958), Slovenj Gradec (1959), Beograd (1960), Slovenj Gradec (1961), Maribor, Velenje, Dunaj (1963), Celje, Slovenj Gradec, Ravne na Koroškem, Hamburg (1964), Portorož, Strumica (1965), Ljubljana, Novo Mesto (1966), Kostanjevica na Krki, Trbovlje (1967), Ljubljana, Witten (1968), Ljubljana, Kranj, Slovenj Gradec, Celovec (1969), Maribor, Graz (1970), Celje, Piran (1971), Ljubljana, Slovenj Gradec (1972), Kruševac, Maribor, Graz (1973), Grožnjan, Slovenj Gradec (1974), Ljubljana, Portorož, Slovenj Gradec (1975), Nova Gorica (1976), Beograd, Münnchen (1978), Slovenj Gradec, Clermont-Ferrand, Grenoble, Pariz (1979), Ljubljana (1980), Čačak, Köln (1981), Koper, Sežana, Slovenj Gradec, Beograd (1982), Domžale, Kanal, Novo Mesto, Celovec, Graz, New York (1983), Ljubljana, Gorica, Opčine (1984), Ljubljana, Basel (1985), Maribor, Slovenj Gradec, Graz (1986), Celovec, München (1987), Ljubljana, Slovenj Gradec, Varšava (1988), Ljubljana, Maribor, Ptuj, Šempeter, London (1989), Postojna, Tinje, Struga (1990), Novo Mesto, Radovljica, Škofja Loka, Göteborg (1991), Izola, Sežana, Velenje (1992), Britof pri Kranju, Slovenj Gradec (1993), Ljubljana, Maribor, Novo Mesto (1994), Maribor, Radenci, Vipava (1995), Slovenj Gradec, Ljubljana, Celovec, Maribor, Ženeva, Hum (1996), Ljubljana, Velenje (1997), Kamnik, Slovenj Gradec (1998), Kranj (1999), Nova Gorica (2000), Spandau-Berlin (2001), Ljubljana (2002), Kranj (2002).
Prejel je številne nagrade: 1966 – priznanje na mednarodni razstavi »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi«, Slovenj Gradec; 1970 – nagrada Prešernovega sklada, Ljubljana in posebno priznanje na mednarodni razstavi Ex tempore, Piran; 1971 – III. nagrada na mednarodni razstavi Ex tempore, Piran; 1978 – Bernekerjeva plaketa, Slovenj Gradec; 1980 – nagrada občinstva na XI. Memorialu Nadežde Petrović, Čačak; Zbirke Tisnikarjevih slik so v Slovenj Gradcu v Galeriji likovnih umetnosti, v koncernu Gorenje v Velenju in v Kranju, v zasebni lasti Alojza Ovsenika.
- Slovenski biografski leksikon. V Ljubljani, 1925 – 1991.
- Mesesnel Janez: Tisnikar. Ljubljana, 1986.
- Jože Tisnikar. Risbe. Ljubljana, 1996.
- Tisnikar, Jože: Jože Tisnikar. Retrospektivna razstava. Slovenj Gradec, 1998.
Morda vas zanimajo tudi
Maks BRAČIČ
Franc ČERVAN
