Napredno iskanje
sl
en hu it sl

Ladislav KIAUTA

Portret - Ladislav KIAUTA
URN NBN SI IMG-AABDLBZA - Vir: dlib.si

Foto galerija

Rojen:
20. junij 1914, Tržič
Umrl:
6. junij 1990, Ljubljana
Psevdonim:
Evstahij Čok
Poklici in dejavnosti:
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:
Življenjepis

Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je opravil v Kranju, maturiral na 1. državni realni gimnaziji v Ljubljani leta 1932. V tem letu je bil že vključen v levo usmerjene kroge, prijateljeval z družino Kardelj. Sodeloval je pri ureditvi ilegalne tiskarne, kjer so tiskali revije Komunistične partije. Zaradi te dejavnosti je bil tudi prvič obsojen na zaporno kazen. V predvojnem obdobju je objavljal pesmi, bil pisec člankov, dopisnik, urednik, izdajatelj različnih časopisov in revij. Bil je soustanovitelj Umetniškega kluba, ki je prirejal literarne večere po različnih slovenskih mestih.

Z začetkom okupacije se je v Ljubljani pridružil organizaciji OF, konec leta 1942 je bil aretiran in zaprt s strani okupacijskih sil. Sredi leta 1943 je prebegnil na Dolenjsko med partizane, kjer se je pridružil kulturni skupini. Na začetku leta 1944 je postal načelnik propagandnega oddelka Bračičeve brigade. Kasneje postane vodja celotne propagande 14. divizije, urejal je glasili Glas svobode in Slovenski poročevalec ter bil vojni dopisnik iz Dolenjske, Štajerske in Beograda. Po vojni je nadaljeval z urednikovanjem in novinarstvom. Z nekaterimi svojimi duhovitimi in kritičnimi zapiski in izjavami se je zameril takratnemu režimu. V času informbiroja je bil tako (med prvimi) interniran na Goli otok. Po vrnitvi je še nekaj časa poskušal z novinarstvom. Delal je na Radiu Koper, bil pisec strokovnih člankov za Delo in varnost, Priroda, človek in zdravje itd. Še vedno pa ga je spremljala senca internacije, zato je prestopil med samostojne pisatelje. Kot član zgodovinskega društva za Slovenijo je pisal o medvojnih partizanskih dogodkih.

Dela

Dogodivščine črnobelega muca, 1963

Na črti osemnajste, 1969

Zbadljivke in šaljivke Evstahija Čoka, 1972

Zaklenjena samota, 1975

Nagrade

Kajuhova nagrada (1969)

Vstaja slovenskega naroda (1970)

Plaketa 18. divizije (1984)

Spominska listina za požrtvovalno in uspešno novinarsko propagandno delo (1985)

Zlato odličje Toneta Tomšiča (1986)

Viri in literatura

Stanislav, J. Moja dedek in stric na razpotju. V spomina na Ladislava Kiauto. Borec: revija za zgodovino, antropologijo in književnost, 2012, 64, št. 690-693, str. 41-70

Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon, Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 463

 

 

Avtor/-ica gesla: Nejc Perko, Knjižnica dr. Toneta Pretnarja Tržič
Datum prvega vnosa: 16. 9. 2022 | Zadnja sprememba: 30. 12. 2025
Nejc Perko. Ladislav KIAUTA. (1914-1990). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 6. 6. 2026) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/ladislav-kiauta/
Prijavi napako

Morda vas zanimajo tudi

Datum vnosa: 27. 1. 2015

Marija AHAČIČ POLLAK

Rodila se je v glasbeni družini, po očetu je podedovala dar za glasbo. Še danes je nepozabna njena izvedba pesmi 'Tam, kjer murke cveto'.
Datum vnosa: 28. 8. 2023

Ivo ŠTANDEKER

22. avgust 1961–16. junij 1992
Prevajalec, novinar, vojni poročevalec, ki je bil ubit leta 1992 med delom v Sarajevu.
Datum vnosa: 25. 11. 2016

Jernej BRENCE

11. avgust 1820–14. maj 1882
Narodni buditelj, kot duhovnik in učitelj skrbel za razvoj slovenskih šol. Aktivno pospeševal gospodarski kmečki napredek.