Bil je sin gozdnega delavca. V času prve svetovne vojne se je kot sedemnajstleten fant pridružil Maistrovim borcem in se boril za osvoboditev severnih krajev Slovenije. Po vojni se je pri gozdni upravi v Soteski pri Dolenjskih Toplicah najprej zaposlil na delovnem mestu kočijaža, nato pa je postal logar oziroma gozdni čuvaj.
V času druge svetovne vojne se je takoj vključil v narodnoosvobodilni boj. Leta 1941 se je pridružil prvim dolenjskim partizanom in jim nudil zavetje v logarski hiši na Frati nad Ajdovcem na posestvu Auerspergov v Brezovi rebri. Frata je postala zbirna baza za odhod v partizane, kjer so se ustavljali kurirji in partizanske enote. Partizane je oskrboval z najrazličnejšim materialom in deloval predvsem kot obveščevalec. V partizansko dejavnost na Frati je bila vključena tudi bodoča žena Justina Zupančič, roj. Rozman, ki se je pred nacisti umaknila z Gorenjske. Udeležen je bil tudi pri partizanskih akcijah in sabotažah, med drugim je priskrbel razstrelivo za miniranje železniške proge Novo mesto – Ljubljana. Italijani so nanj razpisali denarno nagrado, skušali so ga ujeti, bombardirali so Frato, oktobra 1942 pa so belogardisti z italijanskimi vojaki logarsko kočo zažgali. Kasneje, po koncu prve nemške ofenzive, je pri komisiji za upravo narodne imovine postal gozdni upravitelj v Soteski, kjer je ostal do konca vojne.
Po vojni je obnovil graščinsko žago v Loški vasi pri Soteski in logarnico na Frati. Kasneje mu je bila naložena tudi skrb za obnovitev partizanskih bolnišnic v Kočevskem rogu. Z ženo Justino lastnih otrok nista imela, skrbela pa sta za dve partizanski vojni siroti z Bosne. Za delo med partizani je po vojni prejel spomenico 1941 in dve odlikovanji.
Jože Zupančič. Dolenjski list, 10. 10. 1974, let. 25, št. 41, str. 5.
Sevnik, F. Jože Zupančič – logar na partizanski Frati. Gozdarski vestnik, 1977, let. 35, št. 3, str. 125–131.
Zupančič, T. Frata. Ljubljana: Borec, 1962. Dokazi, (7).
