Minka GOVEKAR – VASIČ (roj. Vasič)

Bila je hčerka Marije in Ljudevita Vasiča, ki je bil po poklicu zdravnik. Njen brat je bil pravnik Ivan Vasič.

Najprej se je šolala pri uršulinkah v Ljubljani in tam med letoma 1889 in 1893 obiskovala učiteljišče. Nato je bila dve leti in pol učiteljica v Mirni Peči. Leta 1896 napisala več leposlovnih črtic za Edinost, Slovenski narod in Slovanski svet, naslednje leto pa je v Slovenskem narodu objavila prvo daljšo novelo Šahmat.

Po poroki s pisateljem in dramatikom Franom Govekarjem leta 1897 se je posvetila žurnalistiki in s soprogom delovala v uredništvih raznih listov. Objavljala je literarne prispevke, pisala o kulturnem dogajanju pa tudi o gospodinjstvu in otroški vzgoji. Bila je tudi prevajalka. Prevajala je iz ruščine, hrvaščine, srbščine, poljščine, nemščine in francoščine. Za različne liste je prevedla več novel in romanov, za gledališče pa več kot štirideset dram in komedij. Med slednjimi je najpomembnejši prevod drame Moč teme, ki je bila natisnjena leta 1907 in se je na odru igrala dvajset let. Njen najpomembnejši prevod je bila Tolstojeva drama Moč teme iz leta 1907. Leta  1905 je v knjižni obliki izšla njena zbirka novel in črtic z naslovom Ruska moderna. Ustvarjala je pod številnimi psevdonimi (Vida Kastelčeva, Ivanka Smrekarjeva, Lenka, Judita itd.).

Leta 1901 je postala soustanoviteljica in tajnica Splošnega slovenskega ženskega društva v Ljubljani, ki si je prizadevalo za enakopravnost žensk na vseh področjih. O tej tematiki je tudi predavala. Leta 1907 se je v Pragi udeležila prvega slovanskega ženskega shoda. Med letoma 1905 in 1910 je urejala in pisala za mesečnik Slovenska gospodinja. Pisala je članke, poročila in notice o življenju žensk, o ženskem gibanju doma in po svetu, zlasti na Češkem. Izdala je obširno kuharsko knjigo Dobra kuharica, za katero je ustvarila kuharsko terminologijo, in napisala knjigo Dobra gospodinja. Bila je urednica knjige Slovenska žena, ki je izšla leta 1926.

Delovala je tudi na karitativnem področju. Od ustanovitve Narodne ženske zveze SHS leta 1920 je bila tajnica slovenskega dela te organizacije. Sodelovala je pri gibanju za ustanovitev Dečjega doma kraljice Marije leta 1922 v Ljubljani in vodila dobrodelno akcijo za opremo ljubljanske javne ženske bolnice.