ZADRAVEC, Jože

Rojen je bil v družini devetih otrok. Po osnovni šoli v domačem kraju je srednješolsko izobraževanje nadaljeval na Reki. Zadnji dve gimnazijski leti z maturo je končal leta 1959 na nadškofijski klasični gimnaziji v Zadru. Že leta 1956 je po izpovedanih zaobljubah postal član družbe sv. Janeza Boska. Po končanem vojaškem roku se je leta 1961 vpisal na ljubljansko Teološko fakulteto in bil 1966 v Mariboru posvečen v duhovnika. Diplomiral je v akademskem letu 1966/67 na katedri za biblicistične vede pod mentorstvom dr. Jakoba Aleksića  in literarnega zgodovinarja dr. Franceta Koblarja. Tema njegove (tudi nagrajene) naloge je bila Gregorčič kot biblični poet.

Nekaj časa je kot pripadnik salezijanskega reda kaplanoval na Rakovniku in Kodeljevem v Ljubljani. Hkrati se je vpisal na Filozofsko fakulteto, kjer je študiral primerjalno književnost (diplomiral 1972) in slovenski jezik (diplomiral 1974). Med letoma 1978 in 1979 je opravil še dve specializaciji: iz časnikarstva na Mednarodnem inštitutu v Rimu in t.i. aggiornamento (posodabljanje teologije) na salezijanski papeški Univerzi (UPS). V to obdobje sodijo njegova popotovanja, ko je kot časnikar spremljal tedanjega papeža Janeza Pavla II.

Z diplomo iz slovenskega jezika se je leta 1975 zaposlil pri osrednjem katoliškem tedniku Družina. Pripravljal je intervjuje (262 oseb), predstavitve v rubriki Osebnost tedna (58 oseb) ter zapise ob smrti ali obletnicah smrti (48 oseb). Veliko dokumentarno vrednost imajo njegove fotoreportaže iz raznih krajev po Sloveniji (202 reportaži) ter utripi iz življenja Slovencev na avstrijskem Koroškem, Tržaškem in Goriškem v Italiji, Prekmurju in Porabju na Madžarskem. Kot pisec člankov sodi Zadravec med najbolj pomembne sodobne katoliške časnikarje. Njegovo delo beleži številne dogodke v življenju slovenske Cerkve – njene najpomembnejše mejnike s konca prejšnjega in začetka tega stoletja.

21 let je bil sodelavec pomurskega katoliškega koledarja Stopinje, kot pisec besedil in avtor številnih fotografij. Zadravčeva bibliografija v njem – od leta 1975 pa vse do 2008 – znaša nekaj več kot 90 prispevkov. Nekaj teh je posvečenih tudi duhovnikom in misijonarjem iz salezijanskega reda – npr. rojakoma iz Prekmurja Jožefu Kerecu in Jožefu Gederju, dolgoletnima misijonarjema na Kitajskem.

Njegove knjige, v katerih je povzemal svoje časnikarsko delovanje, so med drugim izšle pri založbah Salve in Stopinje. Med njimi je veliko potopisov, v katerih se miselno sprehaja po slovenskih pokrajinah, zapisuje osebna doživetja in z raziskovalno vnemo ter navdušenjem odkriva njihovo lepoto. Je pa bil, tako kot večina ljudi, ki so po drugi svetovni vojni v Sloveniji svoje življenje posvetili Bogu, tudi on pogosta tarča političnih zasledovanj.

Petintrideset let je bil profesor slovenščine in sicer od leta 1968 do 1991 na Srednji verski šoli v Želimljah, od leta 1991 do 2003 pa na preoblikovani Gimnaziji Želimlje. Za dijake je pripravil interne učbenike Odsevi in obzorja za vse štiri letnike ter Odsevi in obzorja 4: matura: esej (1996, 1999 in 2000).

Že med študijem na Filozofski fakulteti  je bil animator treh študentskih veroučnih skupin (rakovniške, prekmurske in kodeljevske). Z animatorstvom se je ukvarjal še nekaj let po študiju, nato pa intenzivneje spet od leta 2003, ko je deloval kot glavni animator in organizator kulturnih dogodkov na Rakovniku pri Ljubljani (70 grajskih večerov), v Veržeju (20 Ivanocyjevih kulturnih večerov) ter v zamejstvu (17 t. i. Grajskih odsevov na Tržaškem, Goriškem, Koroškem in v Porabju).

Večino časa je bival in ustvarjal v salezijanski skupnosti na Rakovniku v Ljubljani. Nazadnje pa je bival v salezijanski skupnosti na Trsteniku. Pokopan je na ljubljanskih Žalah.