Vojka ŠMUC

Rodila se je očetu Romanu, trgovcu in materi Luciji, rojeni Šinkovec, uradnici. Starša sta se leta 1920 preselila v Logatec, 1927 pa se je družina vrnila v Trst, kjer je imel oče mnogo let trgovino jestvin. Zaradi ukinjanja slovenskih šol v Italiji, med fašizmom, je Vojka Šmuc obiskovala in dokončala italijansko dveletno trgovsko šolo.

Že 14-letna se je pridružila ilegalni skupini slovenskih mladincev v Trstu in sodelovala pri mladinskem ilegalnem časopisu Iskra. Zaradi njenega delovanja so jo leta 1940 aretirali. Po petih mesecih zapora je bila izpuščena, a pod policijskim nadzorstvom, do ponovne aretacije leta 1941, ko je bila poslana v konfinacijo na jug Italije v Forenzo v Basilicati. Tu ji je kljub nadzorstvu policije uspelo dobiti zvezo s slovenskimi mladinci, ki so bili v kazenskih vojaških enotah «battaglioni speciali«. Ko so prišli policisti zadevi na sled, so jo premestili v Terranovo, kjer je, leta 1943, dočakala kapitulacijo Italije in prihod zaveznikov. Tedaj je bila v južni Italiji formirana partizanska baza NOVJ. Prijavila se je v zavezniško vojaško bolnišnico v Grumi v Puglii, kjer je obiskovala tečaj za zdravniške pomočnice pri operacijah. Vodila je tudi tečaj za bolničarje vojaških enot na Visu.

Pot jo je med vojno peljala preko Korčule in Pelješca do Splita. Po zavzetju Splita, Trogira, Šibenika in Drniša so se začele priprave za osvoboditev Knina, ki je bil sovražnikovo oporišče v Dalmacjii. Padla je 27. novembra 1944 med bitko za Knin, ko je na odprtem bojišču nudila pomoč poveljniku 3. prekomorske brigade Rajku Mohorčiču iz Sežane.

Po njej je bilo 26. avgusta 1945 poimenovano slovensko prosvetno društvo »Škorklja – Vojka Šmuc« v Trstu, ki je delovalo do leta 1948, 10. novembra 1965 pa Osnovna šola Vojke Šmuc Izola.