Vladimir (Vlado) RAVNIK

Rodil se je v Kranju, kjer je živel v hiši blizu reke Save. Svoj talent je podedoval po očetu Janku, ki je bil puškarski učitelj in je učil risanje. Zaradi 2. svetovne vojne je biologijo v Ljubljani začel študirati šele leta 1946 in z zoološko diplomsko nalogo, za katero je bil nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado, diplomiral leta 1953. Leta 1963 je doktoriral.

Vso delovno dobo (1954-1994) je izpolnil na isti ustanovi, ki pa se je različno imenovala. Leta 1954 je postal asistent na tedanjem botaničnem inštitutu in vrsto let vodil vaje iz predmeta Taksonomija rastlin, na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo pa vaje iz predmeta Farmacevtska botanika. Pozneje je Farmacevtsko botaniko na isti fakulteti tudi predaval. Leta 1981 je bil prvič in leta 1986 še drugič izvoljen v naziv izrednega profesorja za predmeta Taksonomija rastlin in Farmacevtska botanika. V letih 1977-1979 je bil predstojnik Katedre za botaniko na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete. Krajši čas je na Oddelku za biologijo predaval Sistematsko botaniko, v zadnjih letih delovne dobe pa Splošno botaniko, ter na Pedagoški fakulteti Sistematsko botaniko. Upokojen je bil kot sedemdesetletnik, v oktobru 1994.

Mnogo je tudi fotografiral ter z risbo in s fotografijo opremil svoje številne (79) poljudne prispevke v Proteusu. V njih je posebno pozornost posvečal tujim, pri nas le gojenim rastlinam, nekaterim zdravilnim rastlinam in nenavadnim oblikam rastlin. 28 člankov je posvečenih vsem tedaj znanim slovenskim orhidejam, ki jih je prikazal z lastnimi risbami in fotografijami.

Za prvo slovensko rastlinsko serijo znamk (1994) na temo »Cvetje Slovenije« je izdelal akvarele kranjskega jegliča, hladnikovke, Blagayevega volčina in Zoisove zvončice. Kasneje je narisal še akvarele iglavcev . Njegovi akvareli so v stalni zbirki The Hunt Institute for Botanical documentation, Carnegie-Mellon University, Pittsburgh, Pennsylvania. Originali njegovih akvarelov so bili do sedaj na razstavah v Ljubljani, Volčjem Potoku, Škofji Loki, Bledu, Trenti in Podljubelju. Risal je vedno na istem stolu, za isto mizo, pri enaki svetlobi. Odkril in poimenoval je podvrsti kamniška murka in vrtaška zvončica.