Njegovo politično udejstvovanje se je začelo leta 1931, ko se je zaposlil v tovarni Kranjske industrijske družbe. V Delavskem domu se je spoznal z Jožetom Gregorčičem, Poldetom Stražišarjem, Tonetom Čufarjem in drugimi naprednimi borci za pravice delovnih ljudi. Že s 16. letom je postal član SKOJ. Deloval je v delavskih kulturnih društvih “Svoboda”, “Enakost” in “Kovinar”. Od 1938 do 1940 je služil vojaški rok v Zemun. Nadaljeval je politično delo. Leta 1940 je postal tudi sekretar partijske celice v konstrukcijski delavnici železarne. Idejno je vodil tudi SKOJ. Skupaj z ostalimi člani KP je nastopal proti nazadnjaškim in reakcionarnim elementom v delavskih organizacijah, zato je bil leta 1941 skupaj s svojimi sodelavci interniran v Ivanjico v Srbiji. Tam je bil vse do zloma stare Jugoslavije. Po povratku je bil je med prvimi organizatorji NOB na Jesenicah. Deloval je tudi na področju Bleda. Zaprli so ga in odvedli v celovške zapore, vendar so ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. Po vrnitvi na Jesenice se je ponovno zaposlil v železarni. Zaradi nenehnega nadzora je stopil v ilegalo in se decembra 1941 priključil partizanom. Vstopil je v Cankarjevo četo pod Stolom (partizansko ime Štajzi). Postal je komisar Cankarjevega bataljona in pozneje Gorenjskega odreda. Funkcijo je opravljal do odhoda na Koroško februarja leta 1943 (partizansko ime Tomaž). Matija Verdnik je bil med pionirji osvobodilnega gibanja v zahodnem delu Koroške. Pod njegovim vodstvom so v Rožu organizirali Osvobodilno fronto, od tod se je narodnoosvobodilno gibanje širilo po Koroškem. Bunker na vzhodnem področju Mušenika v dolini Suhe, v katerem je bil komite Komunistične partije za Koroško, so 28. januarja 1944 napadli Nemci in Verdnik je bil hudo ranjen v levo nogo. Zaradi zastrupitve je 2. februarja 1944 umrl. Pokopali so ga v gozdu ob Dravi pod vasjo Spodnja Bistrica. Po osvoboditvi, 17. junija 1945, so koroški Slovenci truplo jeseniškega borca in prvega organizatorja NOB na Koroškem prenesli na pokopališče v Svečah v Rožu, kjer je sedaj pokopan.
Matija Verdnik Tomaž. Železar, 1960, št. 1, str. 1-3.
Pirjevec, D. Narodni heroj Marija Verdnik Tomaž. Jeklo in ljudje, 1979-80, št. 4, str. 427-440.
Pirjevec, D. Ob tridesetletnici Tomaževe smrti. Vestnik koroških partizanov, 1974, št. 1, str. 44-54.
V Svečah spomin padlim za svobodo in demokracijo: proslava ob 50-letnici smrti Matije Verdnika Tomaža. Slovenski vestnik, 1994, št. 6, str. 7.
Konobelj, F. Tomaževa pomoč Korošcem. Svobodna misel, 1994, št. 3, str. 27.
“Mir je ogrožen tudi danes”: Koroška svečanost na grobu narodnega heroja Verdnika – Tomaža. Republika, 1995, št. 39, str. 8.
