Tomo ČESEN

Doma je v Stražišču pri Kranju. Končal je gimnazijo v Kranju, študiral je angleščino in slovenščino. Leta 1975 se je vpisal v AO Kranj in dve leti kasneje opravil izpite za alpinista, leta 1984 pa je postal tudi alpinistični inštruktor. Prve alpinistične vzpone je osvajal z vrstniki, kasneje pa je plezal še z Andrejem Štremfljem in Nejcem Zaplotnikom, veliko pa tudi sam. Med njegove največje dosežke štejemo prvo solo ponovitev smeri No siesta v Grandes Jorasses (Alpe), prvenstveni vzpon prek severne stene Januja (Himalaja), ki pomeni korak naprej v zgodovini himalajizma, v športnem plezanju pa je najpomembnejša solo ponovitev smeri Ženska za nagrado (8a) v Bohinjski Beli. Leta 1990 je preplezal južno steno Lhotseja (8516 m), kar pa je pri strokovni javnosti vzbudilo dvome in celo zanikanje glede vzpona, ker ni bilo posnetkov z vrha.

Leta 1995 je postal selektor mladinske reprezentance v športnem plezanju ter načelnik Komisije za športno plezanje PZS, leta 1997 pa je prevzel mesto članskega selektorja. Ima mednarodno licenco za postavljanje smeri za športno plezanje poleg tega tudi organizira tekmovanja. Sedem let je bil trener Martine Čufar, ki je bila svetovna prvakinja 2001.

Za Delo je urejal rubriko Alpinistične novice, posnel 17 TV oddaj, urejal plezalne vodnike ter o tem predaval. Napisal je knjigo Sam (1990), je tudi soavtor knjige Plezališča Slovenije (1994).

Največji plezalni dosežki: prvenstveni vzpon na Jalung Kang (1985 Himalaja), vzpon na Broad Peak (8051 m) v Karakorumu, nova smer do Rame v Južni steni K2, druge najvišje gore sveta (1986), prvi solo vzpon v smeri Mozartove kroglice (7a+) v Dolžanovi soteski, (1987), prvenstveni solo vzpon prek severne stene na Jannuja (Kumbakarne 7710 m), za katerega so mu v Chamonixu podelili priznanje snežni lev za največji alpinistični dosežek leta 1989, vzpon po južni steni Lotseja (1990), prvo solo ponovitev smeri Ženska za nagrado (8a) v Bohinjski Beli (1994).