TIČ, Gašper

V slovensko gledališče je prinesel mediteranske barve. Teater je imel v krvi, že njegov dedek Srečko Tič je bil režiser in scenograf v Gledališču Slovenskega Primorja. Po gimnaziji v domačem mestu se je leta 1991 vpisal na Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT). Za diplomski vlogi v vprizoritvah Brechtove drame Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti v režiji Jerneja Lorenzija in Strniševih Ljudožercev v režiji Aleša Novaka je leta 1996 prejel univerzitetno Prešernovo nagrado. Že med študijem je veliko igral, leta 1997 pa se je redno zaposlil v Mestnem gledališču ljubljanskem (MGL), tam ustvaril vrsto izstopajočih vlog in zanje prejel več nagrad. Veliko je nastopal tudi v drugih gledališčih, še posebej rad v domačem koprskem, kjer je z ženo Natašo Tič Ralijan nastopil v veliki uspešnici, uprizoritvi Jelačinove komedije Agencija za ločitve.
Zadnja leta je navduševal tudi kot komediograf: režiser Jaka Ivanc je na oder koprskega gledališča najprej postavil njegovo komedijo Trio, nato pa še njegov avtorski muzikal Trač ali mnogo hrupa za nič.
Razdajal se je tudi drugod. Pomembno je njegovo režisersko delo v Šentjakobskem gledališču, ki združuje ljubiteljske ustvarjalce. Nastopil je v celovečernih filmih Oda Prešernu v režiji Martina Srebotnjaka, Kruha in iger v režiji Klemna Dvornika, Nika v režiji Igorja Šterka. Igral je v več kratkih filmih in radijskih igrah, veliko pa je nastopal tudi na televiziji. Ana Liza, ki jo je v oddaji Spet doma upodabljala njegova žena Nataša Tič Ralijan, mu je leta 2006 prinesla viktorja za posebne dosežke, medtem ko je za monokomedijo Joooj, tako sem prišel na svet!? Prejel nagrado zlata paličica. Leta 2016 je postal predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije.
Bil je oče dveh sinov, mlajši gledalci po vsej Sloveniji so ga vzljubili zlasti kot voditelja oddaj na nacionalni televiziji Iz popotne torbe in Firbcologi.
Andraž Gombač