Terezina Skočir je osnovno šolo obiskovala v Tolminu, a je morala redno šolanje prekiniti že v tretjem razredu zaradi soške fronte. Služila je v Tolminu pri družini, ki jo je vzgajala v slovenskem duhu. Terezina Skočir se je učila tudi šivati, opravila je dva letnika obrtne šole. Svojo prvo pesem je napisala ob stoletnici rojstva pesnika Simona Gregorčiča. Pisala je preproste pesmi o domovini in ljubezni, pa tudi priložnostne pesmi in pesmi o življenjskih dogodkih. Sodelovala je na kulturnih prireditvah ter dopisovala v TV-15, Kmečki glas, Primorske novice in Nedeljski dnevnik. Nekaj njenih pesmi je objavljenih v Tolminskem zborniku iz leta 1975 in v Potresnem zborniku iz leta 1980. Bila je tudi vaška kronistka; zapisovala je etnografske zanimivosti svoje rojstne vasi. Leta 1985 so ob njeni osemdesetletnici v Tolminu izdali rokopis desetih pesmi v obliki mape z naslovom Moje pesmi.
Za svoje delo med vojno in po osvoboditvi je Terezina Skočir prejela več pomembnih odlikovanj.
Izbor del:
Moje pesmi, 1985
Pesmi, objavljene v Potresnem zborniku(1980):
Po potresu (Spomin na 6. maj 1976), str. 226
Posočje 76 (Odlomek), str. 234
Presenečenje (15. september 1976), str. 252
Voščilo bratom v Benečiji, str. 314
Zapisi v Tolminskem zborniku (1975):
Moj kraj in moje pesmi, str. 405
Trideset let je za nami, str. 70
Primorski slovenski biografski leksikon, 14. snopič, Gorica 1988, str. 379