Oče je bil Andrej, mati pa se je imenovala Lucija. Mati je bila daljna sorodnica Simona Gregorčiča. Po končanem učiteljišču je najprej poučeval v Temnici na Krasu, po opravljenem izpitu za meščanskega šolnika pa na vadnici v Gorici. Na ženskem učiteljišču je poučeval slovenščino, metodiko in lepopis, za hrvaške dijakinje pa tudi hrvaški jezik. Tik pred začetkom prve svetovne vojne je bil imenovan za šolskega nadzornika v goriškem okraju. Zaradi velikih zaslug na področju šolstva ga je vlada imenovala za profesorja. Med 1. sv. vojno se je preselil v Ajdovščino. Po sklenjenem premirju se je vrnil v Gorico, kjer je nadaljeval z delom, a so ga po dobrih dveh letih upokojili.
Franc Sivec je bil odličen pedagog in šolnik. Aktivno je sodeloval pri slovenskem narodnem preporodu v Gorici, v slovenskih zasebnih šolah in v čitalnici. Prijateljeval je s Simonom Gregorčičem in Franom Erjavcem, bil pa je tudi politični sodelavec dr. Antona Gregorčiča. Po smrti Josipa Ivančiča, leta 1931, je prevzel oskrbo nad zapuščino Simona Gregorčiča. Sodeloval je tudi pri pojasnitvi nekaterih življenjskih okoliščin S. Gregorčiča ter ga branil pred dr. Tumo (Dejanje 1939, 244-245). Napisal je tudi dva nekrologa, posvečena dr. A. Gregorčiču in Josipu Ivančiču, ter Spomine na S. Gregorčiča (DP 1932).
Primorski slovenski biografski leksikon, 14. snopič. , 1988.