Stanko GOGALA

Leta 1925 je doktoriral iz filozofije na ljubljanski Filozofski fakulteti. Med leti 1927-46 je učil na učiteljišču v Ljubljani. Leta 1933 je postal privatni docent za pedagogiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Kot edini univerzitetni učitelj pedagogike je po drugi vojni omogočil, da je pedagoška katedra brez prekinitve in zastoja prešla v novi čas. Leta 1946 je postal docent in leta 1959 redni profesor za pedagogiko prav tam. Med leti 1964-1966 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani.

Bil je med ustanovitelji in do leta 1941 tudi predsednik Pedagoškega društva v Ljubljani. Bil je tudi tajnik Slovenske matice. Razvijal je tkim. “kulturno pedagogiko”, s katero je odločilno vplival na razvoj pedagoške znanosti. Trdil je, da je vzgojni proces kulturni proces. Zavračal je preobremenjevanje učencev z učno snovjo. Zavzemal se je za formalno izobraževalno in vzgojno nalogo šole od razvijanja umskih sposobnosti do oblikovanja moralnega in estetskega vrednotenja učencev. Zavzemal se je za več splošne izobrazbe. Študente je navajal k ustvarjalnemu in kritičnemu razmišljanju. Izdal je več samostojnih del. Veliko je objavljal tudi v strokovnem idr. časopisju.