SIMIČ, Mitja

Mitja Simič, sin novomeške ljubiteljske igralke in gimnazijske profesorice Eve Simič ter gospodarstvenika in športnika Mirana Simiča je osnovno šolo (1971–1979) in gimnazijo (1979–1983) obiskoval v Novem mestu, kjer je tudi maturiral. Po obveznem služenju vojaškega roka je leta 1984 vpisal študij krajinske arhitekture na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani in leta 1990 diplomiral. V letih 1990–1999 je bil zaposlen kot konservator za naravno dediščino, od leta 1999 do 2001 pa kot konservator za naravno in kulturno dediščino na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto. Po reorganizaciji službe v letu 2002 je ostal konservator na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Novo mesto, kjer je pridobil naziv konservatorskega svetovalca in bil v letih 2015–2021 vodja enote.

Kot univ. dipl. inženir krajinske arhitekture in konservator se ukvarja z zgodovinskimi parki in vrtovi, dediščinsko kulturno krajino ter varstvom kulturne dediščine v prostoru, izven službenega časa pa tudi s podobo in razvojem Novega mesta, njegove okolice in širše Dolenjske. Kot soavtor in urednik je pripravil več publikacij (npr. Zgodovinski vrtovi Dolenjske in Posavja, 2000; Zgodovina za prihodnost – sprehod po mestnem jedru Novega mesta, 2008; Po zgodovinskih parkih in vrtovih Slovenije, 2009; Društvo Novo mesto – 20 let, 2014; Novo mesto: 1965–2015: zbornik ob 650-letnici Novega mesta, 2015). V strokovnih revijah, zbornikih in lokalnih medijih objavlja prispevke o slovenski vrtni arhitekturi in parkovni ureditvah ter o urejanju prostora, družbenem življenju v Novem mestu in v regiji (npr. Novo mesto – odsev Krke, 2005; preko štirideset kolumen v reviji Park, 2003–2009; Med neizkoriščenimi možnostmi in novimi priložnostmi – zbornik Novo mesto, možnosti in priložnosti, 2010; Umestitev slovenske vrtno arhitekturne umetnosti 18. stoletja v srednjeevropski prostor, 2013; Vrtnoarhitekturna dediščina v Sloveniji in njeno ohranjanje, 2017; članki v reviji Rast itd.). Kot predavatelj občasno sodeluje na domačih in mednarodnih znanstvenih in strokovnih srečanjih.

V letih 2008–2010 je bil član Občinskega sveta Mestne občine Novo mesto, v letih 2004–2010 pa član odbora za okolje in prostor ter drugih odborov in komisij pri Mestni občini Novo mesto. Je aktivni član Društva Novo mesto, kateremu je predsedoval v letih 2008–2013, in je hkrati tudi dejaven v Društvu arhitektov Dolenjske in Bele krajine. Ob tem se udejstvuje tudi v drugih društvih in združenjih (npr. Slovensko konservatorsko društvo, Društvo krajinskih arhitektov Slovenije, Pešfolk, sekcija Vinskih svetovalcev – Sommelierjev Vinorodne dežele Posavje, itd.). Zadnja leta deluje tudi na glasbenem področju kot kitarist skupaj s kitaristom in avtorjem Cvetom Šalijem.

Od leta 2020 je poročen z igralko in pisateljico Majo Gal Štromar.