Rolando PUŠNIK

Najzgodnejše otroštvo je preživel pri teti v Gorici pri Slivnici, saj je mati, medicinska sestra na pediatriji, ob večizmenskem delu v celjski bolnišnici še študirala v Ljubljani. Osnovno šolo je obiskoval v Celju in se sprva navduševal nad nogometom. V rokomet ga je usmeril znani celjski trener in športni pedagog Tone Goršič. Zaradi visoke postave so ga pri rokometnih igrah praviloma postavljali v gol in na tem mestu je tudi začel razvijati svoje rokometne potenciale. Že s petnajstimi leti in pol je debitiral v obeh moštvih takratnega Železničarskega rokometnega kluba Celje – mladinskem in članskem.

Celjski rokomet je nihal med prvo in drugo takratno zvezno jugoslovansko ligo, zato si je Pušnik želel napredka. Z devetnajstimi leti je že postal vratar jugoslovanske mladinske reprezentance, klubsko pa je branil pri Crvenki, ki je že v njegovi prvi sezoni igrala v finalu državnega pokala. Po dveh sezonah je začel igrati za Niš, ostal štiri leta, potem pa odšel v tujino – v španski klub Mepamso, kasnejši Portland, nato v Pamplono. Iz Španije je odšel v zagrebški Loto, kasnejši Badel, v sezoni 1991/92 pa se je vrnil v matični celjski klub, takrat že imenovan RK Pivovarna Laško. Ostal je dve leti, potem pa se spet veliko selil: v Slovenj Gradec, Ljubljano, Zagreb, Dunaj in Metković.

Pušnik velja za najuspešnejšega celjskega športnika pri moštvenih igrah. Z 20 leti je namreč z jugoslovansko reprezentanco na OI v Los Angelesu leta 1984 osvojil zlato (sicer ni igral), leta 1986 pa je postal z njimi svetovni prvak. Na naslednjih OI v Seulu so osvojili bron, na OI v Sydneyu pa (pričakovana je bila kolajna) 8. mesto.

V rokometu je z uvrstitvami dosegel praktično vse, kar je bilo mogoče, očitno pa je zaradi izrednih fizičnih dispozicij tudi izredno dolgo ostal v aktivnem vrhunskem športu; v reprezentančni vrsti je bil še celo na Euru 2004, potem pa se je preselil v strokovni štab. Kariero rokometnega vratarja je sklenil v letu 2004. V letih 2011−2019 je kot trener mladih rokometašev deloval v Katarju, leta 2019 pa je postal trener moškega rokometnega kluba Meškov Brest iz Bresta v Belorusiji. Leta 2016 je bil sprejet v Hram slovenskih športnih junakov.

Stalno domovanje ima v Pečovniku pri Celju.