REHAR, Radivoj

Rojen je bil sicer v Šturjah pri Ajdovščini, kjer je bil oče mitničar, ampak kmalu po njegovem rojstvu se je družina preselila na posestvo graščaka Mayerja blizu Vipave in ga obdelovala. Tu je Rehar vzljubil in spoznal naravo, rastlinski in živalski svet, ki ga tako pogosto opisuje v pesmih, pripovedkah in pravljicah za otroke. Po končani osnovni šoli v Vipavi je naredil nižjo realko v Idriji in nato Trgovsko akademijo na Dunaju. Po prvi svetovni vojni se je preselil v Maribor in se posvetil časnikarskemu poklicu. Bil je urednik pri časopisih Mariborski delavec, Tabor, Jutranje novosti, Narodni dnevnik, Jugoslovan, Mariborski večernik, Večernik in Jutro.
Istočasno je bil dopisnik raznih jugoslovanskih in tujih listov (med drugim Prager Presse, Neue Zuericher Zeitung, Times, Daily Telegraph). Pisal je različne novinarske zvrsti od uvodnika do feljtona, od gledališke in knjižne recenzije do polemike in romana.
Odločno se je boril zoper nacizem in fašizem in ob nemškem vdoru v Jugoslavijo so nanj razpisali nagrado. Ob nemški okupaciji se je preselil v Ljubljano in se preživljal s pisanjem, po vojni pa se je naselil v Kopru in sodeloval z vsemi primorskimi založbami in radiem na obeh straneh meje. Ustvarjal je z lahkoto in v vseh literarnih zvrsteh, sodeloval je v večini tedanjih glasil ne glede na usmeritev, napisal je mladinske in otroške pesmi, vrsto pravljic, legend, črtic, novel romanov, dram in radijskih iger. Veliko je tudi prevajal. Bil je prvi med Slovenci, ki je napisal znanstveno utopični strip ter utopične in pustolovske kriminalke.
Veliko je pisal pod različnimi psevdonimi: R.R.Rovanov, Radislav Rudan, Janez Trnovc, Vilko Banko, Rudi Goljak, Marij Skalan, Errah, Saša Vrbnik, R.r., r.R.G.
Ker se med vojno ni držal kulturnega molka, po vojni ni dobil službe. Že med vojno je pisal v angleške časopise in s tem nadaljeval tudi po vojni. Zato so ga zaprli in ga leta 1948 obtožili špijonaže. Obsodili so ga na dosmrtno prisilno delo, vendar so ga leta 1954 izpustili.