PŠENICA, Janez

Janez Pšenica je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval na Jesenicah. Po maturi se je vpisal na Agronomsko fakulteto v Ljubljani, kjer je leta 1957 tudi diplomiral na temo Jeseniški rovti. Njegov cilj je bil ohraniti naravne lepote od Belščice do Golice. Leta 1960, po končanem služenju vojaškega roka, je tri leta delal kot občinski inšpektor (1957-1960), nato pa je prevzel mesto zveznega obmejnega fitosanitarnega inšpektorja (1960-1990). Pregledoval je pošiljke, ki so prihajale po železnici, in skrbel, da v tedanjo Jugoslavijo ne bi uvozili okuženih rastlin in semen.

Aktivno se je vključeval v delo v svojem domačem mestu, na Jesenicah. Najprej v Krajevni skupnosti Sava, kjer je delovala hortikulturna sekcija, ki se je kasneje preimenovala v Jeseniško hortikulturno društvo. Bil je eden najbolj aktivnih članov tega društva, zato je prevzel tudi mesto predsednika in društvo uspešno vodil več kot 25 let. V tem času so bile Jesenice mesto rdečega prahu brez zelenja, zato jih je želel spremeniti, jih zazeleniti in narediti bolj prijazne za bivanje. Pripravil je načrt ozelenitve in za pomoč zaprosil sošolca, ki je bil direktor Arboretuma. Tudi v svojem okolju je dobil veliko podpore, največ s strani takratnega župana Franceta Žvana in kmalu so Jesenice pričele dobivati bolj zeleno podobo. Na projektu zazelenitve Jesenic je delal 40 let in današnja podoba Jesenic s hortikulturnega vidika je v prvi vrsti njegova zasluga. Vse do svojega 80. leta je aktivno sodeloval v Komisiji za nadzor javnih zelenih površin v občini Jesenice, do 85. leta pa je pomagal s svojimi nasveti.

Janez Pšenica je tudi avtor, idejni vodja in realizator ureditve Spominskega parka na Plavžu (del Jesenic). Leta 1961 je namreč Občinski ljudski odbor Jesenice sprejel sklep o opustitvi pokopališč na Jesenicah, Koroški Beli in starega pokopališča na Blejski Dobravi. V občinskih projektih so bile površine na področju starega pokopališča na Plavžu predvidene za pozidavo. Janez Pšenica pa je predstavil svoj projekt, po katerem bi se te površine zasadile in spremenile v spominski park. Projekt je bil sprejet in park je kmalu začel dobivati današnjo podobo. Pri projektu je sodelovalo 30 do 40 prostovoljcev hortikulturnega društva, sam pa je opravil preko 3000 delovnih ur. Leta 1977 je bilo tudi uradno jeseniško pokopališče spremenjeno v Spominski park, leta 2006 pa z občinskim odlokom razglašeno za kulturni spomenik. Danes ima Spominski park na Plavžu več kot 200 vrst okrasnega drevja in grmovnic.

Vsa leta je sodeloval s Krajevno skupnostjo Sava, 16 let je bil tudi član Sveta KS, več mandatov pa tudi občinski svetnik.