BORSA (BURSA), blažena Nicolosa

Nicolosa Borsa (lat. Bursa) se je rodila v Kopru leta 1447 v družini beneških trgovcev iz Modona v Moreji (današnji Peloponez). Modon je bilo pomembno beneško mesto na Jonski obali, pretovorno pristanišče za ladjevje na poti v Levant, kakor za romarske ladje na poti v Sveto deželo, zaradi česar so ga Benečani poimenovali “oči Benetk” (Venetiarum ocellae). Modonska rimskokatoliška škofija (Dioecesis Mothonensis ali Methanensis) je delovala v času beneške nadvlade (1207-1506), kasneje postane naslovna škofija.
Že kot mlada deklica je pokazala zanimanje za vero in Boga in rada je pomagala ubogim. Starši so jo leta 1465 dali v benediktinski samostan na otoku sv. Socerba v Benetkah, kjer se je šolala in vstopila v red. Za opatinjo jo je leta 1505 imenoval beneški patriarh Antonio Suriani, “ker je bila krepostna in popolna v služenju Bogu ter sveta v vsem”.

Odlikovalo jo je sveto življenje in mnogokrat so jo našli zamaknjeno v molitvi. Beneški patriarh jo je zaradi teh in drugih vrlin leta 1505 imenoval za opatinjo samostana sv. Janeza Lateranskega. Imela je karizmatične sposobnosti ozdravljanja. Med drugim je napoveda tudi dan svoje smrti, kar se je tudi uresničilo v petek, 23. aprila. Pokopali so jo v samostanski cerkvi in mnogi so se ji začeli priporočati v molitvi. V starih zapisih je zabeleženo, da se je na njenem grobu dogodilo več kot petdeset ozdravljenj.

Ko so po štirinajstih letih odprli njen grob, je v njem ležalo nestrohnjeno Nicolosino telo. Spoštljivo so ga položili v kamniti sarkofag v katedrali sv. Petra v Castellu. Ljudje so jo še naprej obiskovali in se ji priporočali v molitvah in priprošnjah.

V času Napoleona je slikar Gaetano Gesler, ki je živel v Benetkah, skril pred vojaki več kot tristo relikvij, med njimi tudi telo bl. Nicolose. Tako jih je rešil pred uničenjem. Leta 1818 je prišel v Vodnjan in s seboj pripeljal vse te relikvije. Izročil jih je cerkvi sv. Blaža, kjer jih skrbno hranijo še danes.

Leta 2012 so v Vodnjanu ob 500-letnici njene smrti pripravili slovesno bogoslužje in mednarodni strokovni simpozij. Ugotovili in potrdili so, da so relikvije bl. Nicolose najbolje ohranjeno telo svetnika v Evropi; ohranjeno je v celoti, tudi njeno srce.

Poznavalec njenega življenja in dela župnik Marjan Jelenić iz Vodnjana, poudarja, da je dokumentiranih več kot stopetdeset uslišanj prošenj za pomoč in da se njeni čudeži dogajajo še danes.

Relikvije bl. Nicolose v Vodnjanu so cilj premnogih obiskovalcev, doslej so jih registrirali že več kot 300.000, saj svetost ljudi od nekdaj privlači in jih zelo intimno nagovarja. Zato bi bilo po mnenju poznavalcev Nicolosinega življenja primerno tudi v Kopru postaviti obeležje v spomin svetniški someščanki.

Ob petstoletnici smrti bl. Nicolose so v Kopru na pobudo Darja Gregoriča pripravili tudi priložnostno srečanje, na katerem so se poklonili njenemu spominu, Koprčan Angelo Zerbo pa je naslikal njen portret.