Peter KUNC

Osnovno šolo je obiskoval na Vrhniki, Klasično gimnazijo (maturiral 1954) ter Strojno fakulteto pa v Ljubljani (1959). Po zaključenem študiju je magistriral na Strojni fakulteti v Ljubljani (1967) ter diplomiral iz poslovodstva na Harvardu (1974). Živel je na Jesenicah, kasneje pa na Bledu.

Zaposlen je bil v Železarni Jesenice. Na Jesenice je prišel leta 1959, ker je imel štipendijo v železarni. Najprej se je zaposlil v projektivnem biroju Železarne Jesenice, nato pa je kot strojnik delal na področju energetike, vodil energetski sektor, leta 1968 pa je bil imenovan za generalnega direktorja Železarne Jesenice. To je bil čas, ko je železarna kruh rezala kar sedem tisoč zaposlenim. Šolal se je tudi na Harvardu, kjer si je razširil obzorja in pridobil znanje. V železarno je uvedel številne spremembe, tudi v razvojni politiki, vpeljal je tudi moderen organizacijski pristop, v tistih časih so na Jesenice prišli številni strokovnjaki. Poleg podjetja se je razvijalo tudi mesto, gradila so se stanovanja, šole, kulturni in športni objekti (tudi dvorana Podmežakla), zdravstveni dom, bolnišnica, vrhunec je dosegel hokej. Bil je tudi podpredsednik Poslovodnega odbora slovenskih železarn v Ljubljani.

Opravljal je tudi funkcije člana IO pri GZS, predsednika odbora za razvoj pri GZS, člana IO ZGZ Jugoslavije, predsednika Združenja črne metalurgije Jugoslavije, člana mednarodnega inštituta za železo in jeklo v Bruslju ter člana komiteja za jeklo pri Združenih narodih v Ženevi. Svoje družbeno delovanje pa je udejanjal kot predsednik UO za šolstvo Občine Jesenice, član sveta za znanost pri SZDL ter predsednik skupščine Raziskovalne skupnosti SRS. Po bolezni je vse svoje moči usmeril v zdravljenje in ustanovil Združenje bolnikov po možganski kapi. Združenje je najprej vodil, potem pa je bil častni predsednik.