Pavel (Pavle) KEMPERLE

Že v otroštvu je začel z očetom lovcem hoditi v gore. Večina njegovih začetnih gorskih dejavnosti je bila povezana z mladino. Izšolal, vzgojil in izoblikoval je mnogo generacij kamniških alpinistov, tudi nekaj uspešnih “himalajcev” mlajše generacije.

1932 se je začel resneje ukvarjati z alpinizmom. Eden njegovih največjih uspehov je bila leta 1939 preplezana 600 meterska stena Rzenika z Binetom Benkovičem. Z ostalimi soplezalci – Karlom Biškom, Janezom Preslom, Marjanom Murovcem, pa je preplezal številne nove smeri v Kompoteli, Planjavi, Ojstrici, Turski gori in Brani. 1940 je v navezi z Benkovičem in Nacetom Vidmarjem preplezal Dolgo nemško smer v triglavski Severni smeri.

Najbolj požrtvovalno in uspešno je deloval kot gorski reševalec in načelnik postaje GRS Kamnik. Zbral in uredil je arhiv PD Kamnik, ki je po svoji vrednosti edinstven v Sloveniji. Med vojno ga je rešil tako, da ga je zakopal pod Rzenikom, del pa ga je načelnik Maks Koželj skril na podstrehi. Po vojni je odšel na službeno mesto logarja v Kokri in na Jezerskem, kjer je leta 1948 sodeloval pri ustanovitvi tamkajšnjega planinskega društva. Z Jezerskega se je vrnil v Kamnik 1951 in istega leta postal načelnik tamkajšnje reševalne postaje. Prizadeval si je pritegniti mlade alpiniste, ki so se usposobili za reševanje v najtežjih stenah. Prvi v tedanji Jugoslaviji so začeli uporabljati lesene zagozde za široke razpoke, o čemer je obširno poročal v Planinskem vestniku 1946. Službo načelnika je opravljal do 1968.

Potem pa je leto in pol s svojimi preprostimi dnevniškimi prispevki: Poglavja iz mojega življenja v gorah gostoval pri radijski oddaji Odmevi z gora.  Za svoje zasluge na področju kamniškega in slovenskega alpinizma je prejel vsa slovenska planinska priznanja. Njemu v spomin je leta 2010 poimenovan novejši in moderen bivak Pavleta Kemperla pod Grintovcem, namesto starejšega, ki je bil postavljen po Pavletovih prizadevanjih že leta 1973. Nasploh je bil pomembna osebnost za zgodovino alpinizma v Grintovcih.