MRAK, Davorin

Na filmski trak je ujel dogajanja vseh večjih športnih prireditev, ne le v idrijskem, temveč tudi v širšem okolju. Snemati je začel v šestdesetih letih dvajsetega stoletja in uvrščamo ga med pionirje športno dokumentarnega filma na Slovenskem. Njegovi posnetki so najprej nastajali pod okriljem Kino kluba Idrija, kmalu pa je začel delati z lastno opremo.

Športni utrip rojstnega kraja je začel beležiti kot fotograf po tem, ko se je leta 1958 udeležil fotografskega tečaja fotografa in rentgenskega tehnika Valentina Trevna. Fotografski aparat je kmalu zamenjal za kamero in kot športnik najprej začel s snemanjem lokalnih športnih dogodkov. Davorin Mrak je bil športnik po duši, od mladih nog smučarski tekmovalec, skakalec in orodni telovadec, ki je prve smuči že v zgodnji mladosti dobil od očeta, predvojnega telovadca Katoliškega telovadnega društva Orel. Z njimi je tekmoval po predvojnih smučarskih prireditvah. S športom je nadaljeval tudi med vojno, pod nemško okupacijo se je pri znanem idrijskem telovadcu Francu Karčniku učil osnov orodne telovadbe. Ko je po končani 2. svetovni vojni telovadno društvo postalo del državnega Telesnovzgojnega društva (TVD) Partizan, je z orodno telovadbo nadaljeval v njem. Aktiven, kot nogometni vratar, je bil tudi v idrijskem športnem društvu Rudar, kjer je treniral še atletiko in smučanje. Kot orodni telovadec se je udeleževal državnih mladinskih prvenstev in dosegal vidne rezultate. Uspešen je bil tudi v smučarskih skokih, leta 1951 je postal prvak Primorske. V naslednjem desetletju si je med prvimi v državi pridobil naziv smučarskega voditelja in učitelja ter skupaj z drugimi člani smučarskega kluba v 70. letih začel vzgajati voditeljski in učiteljski kader na Idrijskem.
Mrak se je med prvimi v Sloveniji posvetil tematiki snemanja demonstracije (šole) smučanja in njegovi posnetki so služili kot strokovna podlaga na seminarjih za učitelje in demonstratorje. Leta 1972 je na Svetovnem smučarskem kongresu v Tatrah, v tedanji Češkoslovaški, skupaj s sodelavci za jugoslovansko demonstratorsko vrsto posnel film Interski, ki so ga predvajali povsod po tedanji Jugoslaviji in Evropi. V sedemdesetih letih je filmsko dokumentiral največjo in najmnožičnejšo smučarsko prireditev v državi – Trnovski maraton (posnetek po udeležbi najštevilčnejšega leta 1976 so predvajali tudi v tujini).
Vzporedno s športnimi dogodki je dokumentiral tehniško in kulturno dediščino mesta Idrija. Za Rudarski inštitut je posnel več strokovnih študij ter celoten proces zapiranja idrijskega rudnika. Nastajali so tematski, tehnični, promocijski in etnološki filmi, s katerimi se je prek televizije na filmskih festivalih ter raznih strokovnih in turističnih dogodkih predstavljala Idrija doma in v svetu. Nabrala se je množica kratkih, a za idrijsko kroniko zanimivih in pomembnih zapisov. Razvoj snemalne tehnike je profesionaliziral njegov začetni ljubiteljski pristop do ustvarjanja, saj je skrbel, da je bil vedno v koraku z novostmi. Elektronska slika je od njega zahtevala novo montažno opremo in doma si je opremil studio, kjer je oblikoval dokončno podobo svojih filmov. Vse je zvočno in tekstovno opremil. Na filmski trak je ujel mnoge zanimive športne in druge dogodke, med njimi zadnji dvig jugoslovanske zastave na svetovnem prvenstvu v kajaku in kanuju na Soči leta 1991.
Davorin Mrak je bil Idrijčan, rojen v rudarsko družino. Oče Dominik, kovinostrugar pri Rudniku živega srebra, in mati Karolina Alič sta imela poleg sina še starejšo hčer Miro. Živeli so v rudarski hiši na Zemlji v Idriji. V času Davorinovega odraščanja je bila Idrija pod italijansko oblastjo in pod njo se je začelo tudi njegovo šolanje, ki ga je po petih letih prekinila vojna. Po vojni se je pri Rudniku živega srebra Idrija začela njegova petletna vajeniška doba in izučil se je za električarja. Po odsluženi vojaščini se je ob delu pri Rudniku izobraževal še na šoli Tehnikum, kjer si je pridobil naziv “višji specialist jakega toka”. Do upokojitve leta 1983 je na Rudniku opravljal elektrovzdrževalna dela.
Mrak je svoje poznavanje dela s kamero delil tudi z mladimi – kot vodja filmskih in video delavnic na osnovni šoli in gimnaziji. Svojo družino si je ustvaril v začetku šestdesetih let, z ženo Olivo sta imela hčer Vlasto ter sinova Marka in Matjaža. Marko je postal kondicijski trener in trener fitnesa, Matjaž filmski snemalec, direktor fotografije in producent, hči Vlasta je diplomirana medicinska sestra.