Miran GORINŠEK

Rodil se je Ivanu (Janezu) in Matildi, rojeni Adam. Osnovno šolo je končal na Osnovni šoli ob Dravinji. Po končani prvi gimnaziji v Celju je šolanje nadaljeval na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, smer agronomija, kjer je leta 1984 diplomiral.

Prve dni službe je opravljal na takratni Kmetijski zadrugi v Slovenskih Konjicah, zatem je slabi dve leti delal kot strokovni pospeševalec prodaje agrokemijskih izdelkov v Cinkarni Celje. V sredini leta 1989 se je zaposlil na Občini Slovenska Bistrica, kjer je opravljal različne zadolžitve, od člana izvršnega sveta za agroživilstvo, predstojnika oddelka za kmetijstvo, do referenta za denacionalizacijo. Jeseni leta 1993 se je vrnil v domače Konjice kot občinski inšpektor za kmetijstvo in vodno gospodarstvo. Po reorganizaciji državne uprave leta 1995 je bil kot kmetijski inšpektor zaposlen na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v notranji organizacijski enoti Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. Od maja 2001 je bil vodja OE Celje, zadnji dve leti pa hkrati tudi namestnik direktorja kmetijske inšpekcije.

Leta 2006 je kot član stranke SLS zmagal na županskih volitvah v Slovenskih Konjicah, nato pa se je leta 2010 odločil še za drugi mandat. Leta 2009 je postal tudi predsednik Kluba županov SLS. Od leta 2011 je tudi predsednik Društva za urejenost krajev Entente florale Slovenija.

Med njegove večje projekte v času županovanja spada celovita prenova konjiškega Starega trga s parkom, za kar je Občina prejela tudi nagrado akcije Moja dežela – lepa in gostoljubna. Slovenske Konjice so v času njegovega mandata tudi dvakrat zmagale v kategoriji srednjih mest, prejele pa so tudi posebno nagrado za ureditev starega mestnega jedra. Med večje projekte šteje še plinifikacija mesta in postavitev optičnega omrežja. Gorinšek se zavzema tudi za boljše možnosti invalidov in tako je leta 2011 je Občina Slovenske Konjice prejela listino Občina po meri invalidov. Pri temah ekologije je sprožil spremembe na področju do 80 % varčnejše javne razsvetljave, zgrajena je bila nova kanalizacija in čistilna naprava, zaprli so lokalno odlagališče CERO in optimizirali reciklažo odpadkov. Med uspešnimi projekti kulturne dediščine sodi obnova dvorca Trebnik in Žičke kartuzije.