Po maturi na novomeški gimnaziji l. 1893 in enoletni vojaški službi je na dunajski univerzi študiral pravo in l. 1899 promoviral. Služboval je v Novem mestu, Mokronogu, Gradcu in l. 1908 postal namestnik državnega pravdnika v Ljubljani, l. 1917 pa sekcijski svetnik in si pridobil veliko zaslug za pravice slovenščine na sodiščih na Primorskem. L. 1920 je postal dvorni svetnik, l. 1924 redni profesor na Pravni fakulteti v Ljubljani, l. 1940 pa redni član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Bil je velik strokovnjak za trgovinsko ali prometno pravo in je prejel visoka državna odlikovanja.
Bil je sin pravnika Ivana Škerlja in Ane, roj. Trdina. Njegovi bratje so bili klasični filolog Amat Škerlj, pravnik Ivan Škerlj ter akademik in literarni zgodovinar Stanko Škerlj. Svojo družino je opisal v spominih (Spomini in vojni dnevnik).
- ES 13, str. 45 – s sliko.
- Letopis AZU II/1947, str. 106.
- SBL III, str. 635 (podatek, da je u. 10. dec.).
