Napredno iskanje
sl
sl en it hu
Pisava
100%
125%
150%
200%
Barve
Privzete barve
Visok kontrast
Obrnjene barve
Črno belo
Kazalec
Resetiraj

ŠKERLJ, Stanko

Stanko Škerlj - Enciklopedija Slovenije: zv. 13: Š–T. 1999, str. 45.

Foto galerija

Rojen:
7. februar 1893, Novo mesto
Umrl:
21. julij 1975, Ljubljana
Kraji delovanja:
Občina:
Leksikon:

Bil je najmlajši od šestih otrok novomeškega pravnika Ivana Škerlja  in Ane, roj. Trdina, sorodnice pisatelja Janeza Trdine.  Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v rodnem Novem mestu, kjer je leta 1911 maturiral. Nato je študiral romanistiko in germanistiko na Dunaju, pri čemer je italijanščina postala glavna smer njegovega študija.  V letu 1913/14 je odšel na študij v Firence in leta 1916 promoviral, star 23 let. V letih 1922–1924 se je študijsko izpopolnjeval na Sorboni in drugih visokih šolah v Parizu.

Sprva je, v letih 1917–1930, poučeval na ženski gimnaziji v Ljubljani. V letih 1930–1934 je bil docent na Univerzi v Beogradu, kjer je bil nato do leta 1946 izredni profesor za italijanski jezik in književnost, od leta 1946 do upokojitve leta 1960 pa redni profesor za romansko filologijo na Univerzi v Ljubljani. Od 1947 do 1948 je bil dekan Filozofske fakultete v Ljubljani in od leta 1969 redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Bil je tudi član Beneške Akademije znanosti in umetnosti.

Veliko je pisal o italijanskem gledališču na slovenskih tleh pa tudi študije o italijanski literaturi – o Danteju, Petrarki, Goldoniju idr. V prvi vrsti pa je bil jezikoslovec. Raziskoval je sintakso romanskih jezikov, zlasti italijanščine, ter zgodovino književnih in splošno kulturnih odnosov med Slovenci, južnimi Slovani in Italijani. Pri svojem jezikoslovnem raziskovalnem delu je izhajal iz jezika kot sredstva sporočanja ter v tej luči preizkušal uspešnost in ustreznost jezikovnih tvorb. Znanstvene in druge prispevke je objavljal v tujih in domačih strokovnih publikacijah. Bil je tudi prevajalec, urednik (mdr. revije Linguistica) in slovaropisec.

Med številnimi domačimi in tujimi odlikovanji je prejel tudi francosko priznanje Légion d’honneur.

Njegova hči Tita Škerlj-Sojar je bila znana urednica, publicistka in prevajalka.

Syntaxe du participe présent et du gérondif en vieil italien: avec une introduction sur l’emploi du participe présent et de l’ablatif du gérondif en latin, 1926
Italijanske predstave v Ljubljani od XVII. do XIX. Stoletja, 1936
Italijanski u 100 lekcija, 1959 (1. izdaja), več ponatisov
Slovenačko-srpskohrvatski rečnik = Slovensko-srbskohrvatski slovar, 1964, 1975 (soavtor)
Italijansko gledališče v Ljubljani v preteklih stoletjih = Il teatro italiano a Ljubljana nei secoli passati, 1973

– red zasluge za Republiko Italijo Grand’Ufficiale, 1970
– francosko priznanje Légion d’honneur

Enciklopedija Slovenije: zv. 13: Š–T. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999, str. 45.
Skubic, M. Romanistika na Slovenskem. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete, 2010, str. 63–67.
Škerlj, M. Spomini in vojni dnevnik. Izola: Mandrač, 2011.
Slovenska biografija: Škerlj, Stanko. (citirano: 12. 6. 2023) Dostopno na naslovu: https://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi654747/
Osebni podatki: Anton, Milena in Borut Škerlj, 2008.

Avtor/-ica gesla: Darja Peperko Golob, Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto
Datum prvega vnosa: 15. 12. 2019 | Zadnja sprememba: 14. 6. 2023
Darja Peperko Golob. ŠKERLJ, Stanko. (1893-1975). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 23. 5. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/oseba/skerlj-stanko/
Prijavi napako