Livia Marija Gertrude BARBO WAXENSTEIN REDEN

Grofica Livia Barbo von Waxenstein – Codelli von Codellisberg, Sterngreif in Fahnenfeld se je rodila na gradu Rakovnik baronici Carmen Codelli, hčeri znamenitega ljubljanskega izumitelja, barona Antona Codelli-Fahnenfelda, in grofu Robertu Barbu Waxensteinu, zadnjemu grofu na gradu Rakovnik, slovenskemu pisatelju (napisal je roman Bela krogla), pesniku in filozofu ter potomcu znamenite rodbine Barbo. Po razhodu staršev se je preselila k materi v Ljubljano na grad Thurn (sedaj Kodeljevo). V Ljubljani je obiskovala dva razreda nemške šole, nato pa še tretji in četrti razred pri uršulinkah. Ob koncih tedna se je z vlakom vračala k očetu na Rakovnik, kjer se je počutila bolje kot v Ljubljani. Leta 1939 je prepričala starše, da se je za stalno preselila na  Rakovnik in se šolala doma. Leta 1941 se je zaradi varnosti vrnila na Kodeljevo ter od tam leta 1944 zbežala sprva v Celje k očetu in nato v avstrijski Gradec k sorodnikom Lazarinijevim. 7. maja 1945 se je pred Rusi zatekla v Altersee v Gornji Avstriji. Od tam je odšla v Italijo, da bi tam poiskala svojo mater. Bila je brez prtljage, v rokah je imela le italijanske dokumente kot italijanska repatriiranka in pečatni prstan papeža Pavla II. (roj. Pietro Barbo). Z materjo sta živeli v Trstu, kjer je grofica Livia delala za zaveznike. Tam je spoznala moža Klausa, s katerim se je poročila leta 1951. V zakonu sta se jima rodila sin Günther in hči Aleksandra. Ločila sta se 26 let kasneje.

Umrla je leta 2018 na Dunaju, pokopana je bila 13. oktobra 2018 v družinski grobnici Codellijevih na pokopališču v Štepanji vasi, nedaleč od gradu Kodeljevo. Pogreb je v imenu ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta vodil kanonik Franci Petrič.

Zapisi o rodbini grofov Barbo se pojavljajo že v osmem stoletju v Parmi in v Benetkah, več virov pa je na voljo iz časa Beneške republike v 13. stoletju. Zapisi o jih se pojavljajo tudi v 15. stoletju v Istri in kasneje na ozemlju današnje Avstrije. Rodbina morda izhaja iz časa Klavdijcev, rodu rimskega cesarja Nerona, vendar za to ni dokazov. Njihova grobnica se nahaja v Šentrupertu na Dolenjskem. Eden najznamenitejših poznosrednjeveških članov rodbine Barbo je bil papež Pavel II, ki je papeževal v letih od 1464 do 1471 (za slovenski prostor je pomemben, ker je potrdil izvzetost ljubljanske škofije izpod oglejskega patriarhata in njeno neposredno podrejenost papežu). Pečatni prstan papeža Pavla II. se je ohranil skozi vse generacije rodbine Barbo do danes, njegova zadnja lastnica pa je bila grofica Livia Barbo von Waxenstein – Codelli. Pred smrtjo ga je dala v hrambo muzeju na Dunaju.