Končal je dva razreda gimnazije in dva razreda realke. Nato je obiskoval učiteljišče v Ljubljani. Maturiral je leta 1893. Leta 1896 je napravil usposobljenostni izpit. Najprej je kot suplent pol leta služboval v Kropi. Med leti 1894-96 je bil začasni, med leti 1896-99 pa stalni učitelj in vodja šole v Kamni Gorici. Leta 1898 je v Kamni Gorici ustanovil gasilsko društvo. Med leti 1899-1911 je bil nadučitelj v Šmartnem pod Šmarno goro. V času službovanja v Šmartnem je ustanovil gasilska društva v Gameljnah, Pirničah, Šmartnem, Tacnu in Vikrčah. Ustanovil je tudi kmetijski podružnici v Gameljnah in Tacnu. Vodil je cerkveno petje. Uspelo mu je postaviti pomožno pošto. Pospeševal je sadjarstvo. Med leti 1911-15 je bil nadučitelj in ravnatelj v Spodnji Šiški. Šestrazredno šolo je razširil v dve osemrazredni šoli. Aktiven je bil v Slomškovi zvezi. Leta 1914 je postal namestnik okrajnega šolskega nadzornika v Novem mestu. Leta 1915 je postal namestnik nadzornika slovenskih ljudskih šol v Ljubljani. Leta 1916 je postal nadzornik v Ljubljani. V času službovanja v Ljubljani se je posvetil karitativnemu delu v družbi sv. Vincencija Pavelskega. Leta 1918 je postal družbin predsednik, kar je ostal do smrti. Slovenske vincencijeve družbe je povezal s centralo v Parizu. Ustanovil in vodil je karitativno pisarno. Vodil je društveno delo. Prizadeval si je za mladinske domove. Postal je podpredsednik škofijskega društva za varstvo sirot. Ustanovil je zavetišče sv. Jožefa v Šentvidu nad Ljubljano. Osnoval je karitativno zvezo. Bil je odbornik posojilnice in član kuratorija Krekove gospodinjske šole v Šiški. Leta 1919 je postal tajnik v pokrajinskem odboru za zaščito otrok v Ljubljani. Leta 1924 je bil premeščen v Beograd. Postal je sekretar na ministrstvu za socialno politiko. Leta 1925 je bil upokojen.
Za svoje delo je bil leta 1923 nagrajen s križcem »pro ecclesia et pontifice«.
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
