Rodil se je v premožno in ugledno družino usnjarskega mojstra in posestnika v Šoštanju. Leta 1840 je začel v Šoštanju obiskovati šolo, ki jo je nato nadaljeval v Celju, kjer je zaključil tudi dva razreda gimnazije. Po prejeti štipendiji je nadaljeval šolanje na gimnaziji v Gradcu in na Dunaju. Tu je leta 1852 začel s študijem medicine, ki ga je uspešno zaključil leta 1857 in bil v naslednjem letu promoviran v doktorja medicine in nato še v doktorja kirurgije. Zdravniški poklic je opravljal v več krajih, v Šoštanju, Ljubljani, Kranju, Slovenski Bistrici in Šmarju pri Jelšah.

Dr. Vošnjak je imel vidno vlogo v slovenski politiki vse od osemdesetih let 19. stoletja. Bil je poslanec v štajerskem deželnem zboru (1867–1878), dunajskem državnem zboru (1873–1885) in kranjskem deželnem zboru (1877–1895). Leta 1895 se je umaknil iz političnega življenja. S tem je začel upadati njegov politični vpliv, zlasti ko v ospredje stopi spor med mladoslovenci in staroslovenci, to je spor med klerikalnimi in liberalnimi idejami.

Leta 1895 se je upokojil in se preselil na posestvo na Visolah pri Slovenski Bistrici, kjer je živel vse do smrti. Umrl je 21. oktobra 1911.

Dr. Josip Vošnjak ima v zgodovini slovenskega kulturnega in političnega osamosvajanja pomembno vlogo narodnega buditelja, politično kulturnega aktivista in literarnega ustvarjalca. Zavzemal se je za slovenski narod in rast politične zavesti med prebivalstvom, za združenje Slovencev v Zedinjeni Sloveniji. Pisal je programe pri ustanavljanju čitalnic, društev in glasil, udeleževal se je taborov in bésed. Zapisal se je med ustanovitelje Slovenske matice, narodne tiskarne, časopisa Slovenski narod, Dramatičnega društva ter soustanovitelje Bralnega društva pod Pohorjem in Slovenske bukvarnice.

Razsvetljevanje slovenskega naroda

V obdobju med leti 1861 in 1870 je dr. Josip Vošnjak bival v Slovenski Bistrici, kjer je imel službo okrajnega zdravnika. Ob zdravniškem poklicu se je posvečal političnemu in narodnostnemu delu. Zaslužen je bil predvsem za izobraževanje in razsvetljevanje preprostega kmečkega človeka. V svojih Spominih, ki je eno njegovih najpomembnejših del, nam daje realno podobo tistega časa, ko zapiše: »Tu je treba pričeti, njemu vdehniti narodno zavest in narodni ponos. Treba je hoditi med prosti narod, podučevati ga, zbujati iz stoletnega spanja, dokazovati mu, da ima tudi on pravice v javnem življenju.« Vošnjakovo buditeljsko delo med preprostim kmečkim ljudstvom je bilo izrednega pomena. Zanj je pisal tudi preprosta krajša ali daljša leposlovna dela. Objavljal jih je v Ljubljanskem zvonu, pri Mohorjevi družbi, v Slovenskem gospodarju in Slovenskem narodu.

Vošnjakov vpliv na razvoj knjižničarstva pod Pohorjem

Dr. Josip Vošnjak je tesno povezan z razvojem knjižničarstva in z začetki prvega potujočega knjižničarstva na Slovenjebistriškem. Bil je soustanovitelj Bralnega društva pod Pohorjem, ki sta ga leta 1863 v Zidarskem mlinu na Zgornji Ložnici ustanovila z Lovrom Stepišnikom. Istočasno sta ustanovila tudi knjižnico, ki sta jo poimenovala Slovenska bukvarnica. Imela je vzorno napisana pravila in nagovor, kar je delo dr. Vošnjaka, ki je tudi sicer imel velik vpliv na Lovra Stepišnika. Stepišnik je s košem prenašal knjige po pohorskih vaseh, zato ga je knjižničarska stroka priznala za začetnika potujočega knjižničarstva v Sloveniji in širše na Balkanu. V njegovem košu so se našli vezani letniki Novic, Drobtinice, zgodovinske knjige, koledarji, pesmarice, strokovne gospodarske knjige za kmete in obrtnike, brošure, Večernice.

Knjižnica Slovenska bukvarnica je bila leta 1878 preseljena v Slovensko Bistrico, kjer je opravljala rodoljubno poslanstvo s prirejanjem bésed, na katerih so sodelovali narodni buditelji dr. Josip Vošnjak, dr. Josip Sernec, Ipavci in drugi. Okoli leta 1900 je Slovenska bukvarnica v Slovenski Bistrici zamrla.  Leta 1908 je v Slovenski Bistrici začela delovati javna ljudska knjižnica, ki se je imenovala Dr. Josip Vošnjakova javna ljudska knjižnica. Njen častni član je bil dr. Josip Vošnjak, ki je knjižnici podaril knjige in daroval finančna sredstva.

Ohranjanje spomina

Leta 1984, ob 150-letnici rojstva Josipa Vošnjaka, Lovra Stepišnika in Janka Serneca ter ob 140-letnici rojstva Josipa Serneca so v Slovenski Bistrici z raznovrstnimi prireditvami potekali Vošnjakovi dnevi. Ob tem jubileju se je Matična knjižnica občine Slovenska Bistrica preimenovala v Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica. V preddverju knjižnice so ob tem jubileju odkrili spominsko ploščo vsem štirim zaslužnim kulturnopolitičnim delavcem.

Knjižnica Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica bienalno v mesecu maju organizira Stepišnikovo strokovno posvetovanje, ki poteka pod sloganom Beremo življenje. Prvi posvet je potekal ob 160-letnici ustanovitve Slovenske bukvarnice in Bralnega društva pod Pohorjem, katerih soustanovitelj je bil dr. Josip Vošnjak.