Janez KLASINC

Študiral je na Akademiji za igralsko umetnost v Ljubljani. Po tretjem letniku študija je leta 1953 sprejel angažma v Gledališču Slovenskega Primorja v Kopru, kjer je bil hkrati igralec, režiser, scenograf in urednik gledališkega lista. Kot mlad igralec je sprva nastopal tudi v celjskem gledališču, nato pa v Kopru pomembno prispeval k profesionalizaciji tamkajšnjega gledališča. Po ukinitvi koprskega gledališča je od novembra 1956 do februarja 1957 delal v Okrajnem gledališču na Ptuju.

Leta 1957 je postal stalni član Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer je ostal vse do upokojitve leta 1989. V tridesetih letih umetniškega ustvarjanja v mariborski Drami je oblikoval okoli 130 vlog, nastopil v devetih opernih uprizoritvah in sodeloval tudi pri filmu. V svoji bogati igralski karieri je bil karakterni igralec, ki je nastopal v vseh žanrih, še posebej pa je blestel v komedijah. Bil je med najustvarjalnejšimi igralci generacije mariborske Drame šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja, med katerimi so številna zveneča imena. Med njegovimi odmevnimi vlogami so: Hlapci – Drugi delavec (1958), Kranjski komedijanti – Matiček (1964), Sneguljčica – Frice, Pavliha (1967), Ščuke pa ni – Kadivec (1973) in Cvetje v jeseni – Jože (1978).

Poleg igralskega dela je bil dejaven tudi na drugih področjih gledališkega in kulturnega življenja. V mariborskem gledališču je bil med letoma 1965 in 1967 med organizatorji začetkov Borštnikovega srečanja, kjer je sodeloval z ustanoviteljem festivala Franom Žižkom. Bil je tudi organizator televizijskih snemanj v Mariboru, zlasti v Kazinski dvorani, voditelj javnih Veselih večerov, modnih revij in številnih javnih prireditev ter proslav. Na radiu je med leti 1957 in 1997 snemal Vedri del mariborskega feljtona.

S svojim delom, ustvarjalnostjo in predanostjo je pomembno zaznamoval zgodovino mariborske Drame in slovensko gledališko umetnost.