Janez KEBER

Janez Keber je odraščal na kmetiji z dvema starejšima sestrama in petimi mlajšimi brati. Osnovno šolo je obiskoval v Polju, nižjo gimnazijo v Ljubljani, nato pa se je leta 1949/50 vpisal na srednjo veterinarsko šolo v Mestnem logu.

Praktično usposabljanje je opravljal v Šoštanju, kjer so ga po končanem šolanju tudi zaposlili. Jeseni 1953 je odšel na služenje vojaškega roka, del katerega je opravljal v Šoli rezervnih vojaških oficirjev v poslopjih Armijske veterinarske bolnice, kjer danes stoji Gospodarsko razstavišče. Preostanek vojaškega roka je odslužil v Kraljevu v Srbiji, kjer je gorska artilerija imela 120 konj. Leta 1954 se je vrnil in nadaljeval delo v Šoštanju. Oktobra 1955 je začel študij veterinarske medicine v Zagrebu, ki mu ga je omogočila celjska kmetijska Zadružna zveza s štipendijo. Na študij se je v tistem letu odpravilo približno 20 Slovencev, zadnja generacija, ki je še študirala v Zagrebu, saj je kasneje študij potekal v Ljubljani. Med počitnicami se je vračal v Logatec, kjer je nadomeščal tamkajšnjega veterinarja. Med študijem je bil tudi član Fotokluba Veterina v Zagrebu. Leta 1961 je diplomiral in se  zaposlil na Veterinarskem zavodu Slovenije, kjer je postal asistent pri predmetu Reprodukcija domačih živali na Kliniki za reprodukcijo, sodeloval pa je tudi v ambulantni službi.

Bogate izkušnje je pridobil tudi  v tujini. Leta 1962 je odšel na Inštitut Maxa Plancka v Marienseeu, kasneje je delal, kot terenski veterinar na Bavarskem. Hkrati pa se je vpisal na doktorski študij in leta 1965 uspešno zagovarjal doktorsko dizertacijo z naslovom Intenzivnost fruktolize kot merilo za kvantitativno vrednotenje vitalnosti razredčenega bikovega semena pod mentorstvom dr. Pavšiča. Napisal je nekaj znanstvenih, poljudnih in strokovnih člankov.

Leta 1969 se je zaposlil v Veterinarskem zavodu Kamnik, kjer je delo veterinarja opravljal vse do upokojitve leta 1995 in za svoje delo prejel tudi občinsko priznanje. Leta 1983 je prevzel mesto direktorja Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale, ko sta se združila zavoda Kamnik in Domžale. Leta 1988 je prevzel vodstvo enote Kamnik po nastanku Veterinarskega zavoda ljubljanske regije. S svojim znanjem in strokovnostjo je uspešno rešil nekaj zdravstvenih težav, ki so se pojavljale pri živini na Kamniškem, med drugim je pomagal pri odpravi velikega števila hromosti telet. Uvedel je tudi operativne posege pri velikih in malih živalih, kot so carski rezi, kastracije žrebcev in operacije tujkov pri govedu.

Poročil se je z Bredo Serini, ki jo je spoznal v Logatcu, in v zakonu so se jima rodili trije otroci: Mateja, Polona in Aleš.