Ivan SKUHALA

Ivan Skuhala se je rodil pri Sv. Tomažu pri Ormožu kot sin kmečkih staršev. Osnovno šolo je obiskoval v Radgoni, v Mariboru je zaključil gimnazijo in nato študiral bogoslovje. Bil je kaplan v Žalcu in po smrti Jožefa Rozmana provizor v Slovenskih Konjicah. V letih 1875–1886 je bil profesor moralke na mariborskem bogoslovnem učilišču, od leta 1886 do smrti pa župnik in dekan v Ljutomeru. Za dekana je bil imenovan 15. oktobra 1887.

Pisati je začel že v gimnaziji in na bogoslovju. V 8. razredu je prevedel Vergilijeve Seljanke in dobil Schillerjevo nagrado. V času, ko je bil kaplan v Slovenskih Konjicah, je napisal Življenje Jožefa Rozmana, konjiškega nadžupnika. Knjigo Življenje našega Gospoda Jezusa Kristusa, ki jo je družba Svetega Mohorja izdala šele leta 1889, je napisal že leta 1871 kot kaplan v Žalcu. Pisal je kratke zgodbe za Vrtec, podlistke za Slovenca in ogromno za Slovenskega gospodarja (posebej za njegovo Cerkveno prilogo). Poslovenil je Knechtove Zgodbe svetega pisma, ki so potem štirikrat izšle pri Herderju v Freiburgu. Mnogo se je trudil pri Slovenskem prijatelju, za katerega je uredil več Rozmanovih pridig. Napisal je veliko povesti in biografij. Pisal je tudi v nekdanji Kres, v knjige Družbe Svetega Mohorja in v Drobtinice, v katerih najdemo življenjepis pokojnega prelata Franca Kosarja, stolnega mariborskega dekana. Napisal je tudi življenjepis pokojnega stolnega lavantinskega prošta Franca Sorčiča in življenjepis laškega nadžupnika, slovenskega mecena Antona Žuža. Ivan Skuhala je napisal tudi dva molitvenika za bogoljubno mladino ter ocenil mnogo slovenskih in nemških knjig.