Ivan BOLLE

Osnovno in srednjo šolo je obiskoval v bližini rojstnega kraja, v Trstu, študij pa nadaljeval v Gradcu na visoki tehniški šoli po programu biotehnične študije med letoma 1867 in 1870.

Po študiju se je najprej zaposlil na akademiji v Trstu, že leto kasneje pa je dobil delovno mesto v Gorici kot asistent na Poskusni postaji za svilorejo v Gorici, ki je bila ustanovljena le dve leti pred njegovim prihodom. Vodil jo je Friederich G. J. Haberland, ki je ob Bolletovem prihodu odšel za profesorja na Dunaj in se le redko vračal. Bolle je prevzel vodenje postaje in tam ostal vso svojo delovno dobo: napredoval je od asistenta v adjutanta (1873), v upravnika (1880) in bil nato imenovan za stalnega direktorja (1891).

Največ je proučeval sviloprejke in svilogojstvo, uničevanje bolezni in škodljivcev, križanje sviloprejk, vendar se je področje njegovega delovanja razširilo tudi na vinogradništvo, saj sta se na Goriško razširili peronospora in trtna uš, postaja pa se je najprej preimenovala v Poskusno postajo za svilorejo in vinogradništvo v Gorici (1881), desetletje kasneje pa v Kmetijsko-kemično poskusno postajo v Gorici (1891).

Na svoji poklicni poti se je tako ob sviloprejkah in svilogojstvu ukvarjal tudi z vinogradništvom in vinarstvom, boleznimi in škodljivci, predelavo sadja, proučevanjem tal, pospeševanjem gojitve oljk, prehrano rastlin idr.

Vse svoje poklicno življenje je objavljal strokovne članke, razprave in knjige. Pisal je v nemškem in italijanskem jeziku, viri pa si niso enotni glede zapisov v slovenskem jeziku. Nekateri navajajo, da je pisal v slovenščini, drugi, da so zapisi v slovenskem jeziku prevodi (primerjaj PSBL, 1974, str. 97 in Maček, 2004, str. 389). Njegovi zapisi so prevedeni v številne evropske jezike. Ena od bibliografij navaja več kot 250 njegovih del (Holz, 2013).

Povezan je bil z znanstveniki od blizu in daleč, v študijske namene je veliko potoval (Evropa, Rusija, Japonska, Kitajska, Amerika), goriško postajo pa so obiskale številne strokovne ekskurzije in ugledni znanstveniki, med njimi tudi francoski kemik in mikrobiolog Louis Pasteur. Po Bolletu je poimenovanih pet gliv.

Štirideset let je živel in ustvarjal v Gorici; deloval je na številnih področjih in je bil „ne samo eden najvidnejših slovenskih, temveč tudi avstrijskih kmetijskih strokovnjakov“ (Maček, 2004, str. 387). Bil je član številnih znanstvenih društev (npr. Avstrijske zveze kmetijskih poskusnih postaj, podpredsednik Goriške kmetijske družbe) in prejel je več odlikovanj.

Na lastno željo je bil leta 1912 upokojen; nekaj let kasneje se je pred prvo svetovno vojno umaknil v Firence.