Klasično gimnazijo je obiskoval v Mariboru in Ljubljani. Po maturi je nekaj časa študiral pravo, med leti 1930 in 1935 pa je v Mariboru opravil še nedeljsko dramsko šolo. Pod psevdonimom Bistrički Ferko je prve zgodbe začel objavljati v Kleklovih Novinah, v prekmurščini, nekaj pa tudi že v knjižni slovenščini. Bil je včlanjen v več takratnih kmečkih društev in pod njihovim okriljem po Prekmurju prirejal gledališke igre. Kasneje se je pridružil liberalneje usmerjenim študentom, ki so ustanovili Klub prekmurskih akademikov. Godina je postal urednik njihovega glasila Mladi Prekmurec. V svoji miselnosti se je vse bolj bližal marksizmu. Njegove ideje je prenašal tudi na dogajanje v Prekmurju in o tem pisal v liberalnih časopisih Jutro in prilogi Mariborski večernik. Prozo pa so mu pred 2. sv. vojno objavljali še v Ljubljanskem zvonu, Modri ptici, Sodobnosti in mariborskih Obzorjih.
Že l. 1941 se je priključil partizanom. Oktobra 1944 je po nalogu vodstva slovenskega odpora odšel v Prekmurje, kjer je začel širiti ideje odpora in odporniško gibanje v osrednji Sloveniji seznanjal s svojim delom. Po vojni je v Murski Soboti urejal časopis Novi čas, nato pa se je preselil v Ljubljano, kjer je sodeloval z Ljudsko pravico, postal direktor Slovenskega knjižnega zavoda, založnik pri Slovenski matici, dramaturg pri Triglav filmu in novinar pri Ljubljanskem dnevniku. Kasneje je ostal zgolj svobodni književnik in prav po svojem literarnem opusu je najbolj znan še danes.
Njegov sin je bil svetovni znani plastični kirurg Marko Godina (1943 – 1986).
20. maja 2023 so v obnovljeni stari vaški dvorani na Dolnji Bistrici odprli pisateljevo spominsko sobo.
Kratka proza:
Preproste zgodbe. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1950.
Krivda Jarčekove Kristine. Maribor: Obzorja, 1955.
Dajmo živeti tudi drugim. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1962.
Viragova Verona. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1966.
Ljudje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971.
Panonski književni portreti 2: Ferdo Godina: Narečni literarni opus 1930 – 1936. Murska Sobota: Franc-Franc, 2012.
Romani:
Bele tulpike. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1945. Murska Sobota: Pomurska založba, 1963 (2. izd.), 1972 (3. izd.), 1976 (4. izd.), 1980 (5. izd.). Murska Sobota: Pomurska založba. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1992 (6. izd.).
Babilon ljubezni in sovraštva. Murska Sobota: Pomurska založba, 1966.
Jezdec brez konja. Ljubljana: Borec, 1973, 1987 (2.izd.).
Človek živi in umira. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974.
Jaz sem njena mama. Ljubljana: Ljudska pravica, 1978.
Ko so cvetele marelice. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1981.
Molčeči orkester. Maribor: Obzorja, 1981.
Zaklenjeni dom. Murska Sobota: Pomurska založba, 1985.
Nada, vrni se. Ljubljana: Prešernova družba, 1988.
Glas samotne ptice. Ljubljana: Državna založba Slovenije. Murska Sobota: Pomurska založba, 1992.
Mladinska proza:
Ptice selivke. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1950.
Žemlje. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1961.
Pravljica o logarnici. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1962.
Na novo leto se ne smeš umiti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1964.
Kos rženega kruha. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1971.
Sezidala si bova hišico. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1974.
Polži podrejo oreh. Ljubljana: Borec, 1980,
Zmaj v oknu. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983.
Halo, halo, kliče Prekmurje. Ljubljana: Borec, 1984.
Siničke v škornju. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987.
Scenariji:
Družinski dnevnik. Murska Sobota: Pomurska založba, 1961
Ilegalček. Ljubljana: RTV Ljubljana, 1982.
Publicistika:
Prekmurje 1941 – 1945. Murska Sobota: Pomurska založba, 1967, 1980 (2.. izd.).
Kako pišem. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1967.
Košček njihove mladosti. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1987.
Uredniško delo:
Mladi Prekmurec. Murska Sobota: Sokolsko društvo, 1937/38 v celoti, 1938/39 prve štiri številke.
Spomini na partizanska leta. Ljubljana: Slovenski knjižni zavod, 1946, 1948, 1949, 1961, 1963.
Mi otroci vojne. Ljubljana: Borec, 1962.
Požgane slovenske vasi. Ljubljana: Borec, 1970.
Odlikovan je bil z redom bratstva in enotnosti, redom zaslug za ljudstvo ter partizansko spomenico 1941.
Golob, B. Ferdo Godina. V: Golob, B. (ur.). Srce ustvarja, roka piše. Srečanja z mladinskimi pisatelji. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1983, str. 50-56.
Just, F. Panonski književni portreti I. Murska Sobota: Franc-Franc, 2006, str. 191-202.
Just, F. Narečna literarna ustvarjalnost Ferda Godine. V F. Just, F. (ur.). Panonski književni portreti II. Ferdo Godina. Narečni literarni opus 1930-1936. Murska Sobota: Franc-Franc, 2012, str. 11-24.
Just, F. Ferdo Godina. V: Kozinc, Ž. (ur.). Slovenska pisateljska pot. Radovljica: Didakta, 2012, str. 14-16.
Kuzmič, F. Bibliografija Ferda Godine. V: Just, F. (ur.). Panonski književni portreti II. Ferdo Godina. Narečni literarni opus 1930-1936. Murska Sobota: Franc-Franc, 2012, str. 163-190.
Močivnik, Č. Podobe tujega v literaturi Ferda Godine. V: Krakar Vogel, B. (ur.). Slavistika v regijah – Maribor: zbornik Slavističnega društva Slovenije. Ljubljana: Zveza društev Slavistično društvo Slovenije, 2011, str. 261-264.
Močivnik, Č. Romaneskni opus Ferda Godine. Slovenščina v šoli, 2013, let. 16, št. 1, str. 9-17.
Mušič, J. Ferdo Godina. V: J. Mušič, J. (ur.). Veliki album slovenskih pisateljev. Ljubljana: Mladika, 2004, str. 166-167.
Plahuta-Simčič, V. Tenkočutni opisovalec človeških usod: stoletnica rojaka Ferda Godine. Delo, 2012 (30. oktober), let. 54, št. 252, str. 14.
Žebovec, M. Ferdo Godina. V: Žebovec, M. (ur.). Slovenski književniki, rojeni od leta 1900 do 1919. Ljubljana: Karantanija, 2006, str. 151-153.